Test: Honda Forza 300

Honda je letos zapolnila luknjo v svoji skuterski ponudbi z novim 279-kubičnim skuterjem Forza. Oblikovno zelo prepoznavna in na moč podobna manjšemu urbanemu modelu PCX150, po moči agregata, prtljažnem prostoru in razkošju ergonomije pa mnogo bolj radodarna.

Poganja jo 279-kubičen tekočinsko hlajen enovljanik, že znan iz modela SH300 – deležen je bil nekaj popravkov, tehnični podatki pa pričajo, da naj bi imel par konjskih moči manj kot v SH300. Zanemarljivo, saj je 19 kilovatov moči dovolj za udobno vožnjo, pa tudi navora ne primanjkuje.

Forza 300 je kljub nizkemu vetrobrani v resnici precej potovalno usmerjen skuter – vsaj s takšno lahkoto bo se z njo podali na daljši izlet, pa pri tem ne pomislili da nam manjka konjev, prtljažnega prostora in udobja. Ne glede na to kje bi se z njo vozili – po avtocesti ali magistralni cesti, bi se ta izkazala za odlično prevozno sredstvo. Na avtocesti doseže hitrost okoli 150 kilometrov na uro in je za skuter presenetljivo stabilna in suverena, pa tudi zavrni sistem je zelo zmogljiv, ko stisnemo obe ročici zavore. Če stisnemo prednjo ali zadnji zavoro, je zaviranje umirjeno in kot nalašč tudi za spolzko cesto. Piko na i postavi še sistem ABS.

Tudi vzmetenje in okvir sta mnogo bolj toga kot pri večini konkurenčnih modelov, zato se kljub precej “cruiserskemu” položaju za krmilom, Forza 300 pelje mnogo bolj športno, kot ji je prisoditi na prvi pogled. Tudi “štrikanje” ovinkov je lahko zelo zabavno in z nekaj športnega pridiha, ki ga Forza premore bi se lahko zgodilo, da bi za trenutek ali dva pozabili, da sedimo na 300-kubičnem skuterju.

Ergonomija Forze je nekoliko “specifična” – tako kot njen videz. Sedež je zelo nizko nameščen, zadaj zelo širok in udoben, spredaj konkretno ožji, a nikjer zelo trd. Krmilo je v primerjavi s povprečnim skuterjem nekoliko bolj oddaljeno od sedeža kot smo to sicer vajeni, zato je položaj voznika malce “cruiserski”. Prostora za noge je na krovu dovolj, in če ste nekoliko krajših nog, tako kot je moja malenkost, si lahko privoščite celo to razkošje da noge med vožnjo popolnoma stegnete na pohodnih plastikah. Ker so pohodne plastike potegnjene nekoliko nazaj, lahko noge namestite tudi v športnejši položaj – recimo med vijuganjem po mestu, če vam je tako ljubše.

Zelo pozitivno je presenetila končna izdelava armaturne plošče, predalčkov pod njo in prtljažnega prostora pod sedežem. Predvsem predalčki pod krmilom so pri skuterjih praviloma precej majavi, se zatikajo, ne zaklepajo, odpirajo ko tega ne želimo in zatikajo ko jih želimo odpreti. Predalčka pri Forzi se odpirata lepo, brez zatikanja, pokrova pa sta izdelana iz kvalitetne plastike. Levi predalček ima ključavnico in se odklepa s pomočjo pritiska na gumb. Ker je kvalitetno izdelan, je skrb, da bi mimoidoči dolgoprstnež iz njega brez težav in mimogrede odnesel spravljeno, malo manjša.

Nekoliko manj smo bili navdušeni nad vetrobranom. Čeprav je del Forzinega nenavadnega videza, ki nam je še kako po godu, pa svojo primarno nalogo opravlja malce slabše, saj je nizek. Pri višjih hitrostih je tako vetrni piš lahko zelo neugodna in neprijetna zadevščina. Če imate neprimerno čelado brez podbradnega ščitnika pa se utegne zgoditi, da vam bo v čelado posesalo ves mimoleteči mrčes.

Za ceno slabih 5000 evrov ima Forza v svojem segmentu malo konkurence, sploh glede na dobre vozne lastnosti in res “kulski” videz.
Cena: 4.790 evrov.