Test: KTM 1190 RC8

Avstrijsko podjetje KTM, ki je v zadnjih nekaj letih postalo eno vodilnih na področju razvoja in proizvodnje “off road” motociklov, se je leta 2005 odločilo za izredno pogumen in zanje prelomen korak. Takrat so namreč njihovi inženirji dobili zeleno luč za dokončni razvoj čistokrvnega superbike motocikla.
Prototip RC8 so pokazali že leta 2003 na salonu Tokyo Motor Show, kjer je zadeva požela izredno veliko zanimanje. In kaj kmalu se je izkazalo, da bodo z našpičenim dvovaljnikom vstopili v najelitnejši razred najmočnejših serijskih superšportnikov! Skoraj pet let od prve uradne predstavitve oziroma po nekaj manj kot treh letih intenzivnega razvoja je torej stekla proizvodnja novega-RC8-1190.
Novo KTM-ovo petardo smo imeli priložnost preizkusiti na zavitih cestah in na tehnično zahtevnem dirkališču Ascari v Španiji.

https://localhost/mtv/content/video/legacy/ktmrc82008.mp4?_=1

Vstopiti v kraljevski razred ob vsej konkurenci danes ni kar tako. Tega so se še kako dobro zavedali oblikovalci novega RC8, ki so z radikalnim oglatim dizajnom svetu pokazali nekaj povsem drugačnega in prepoznavnega. Dandanes tako italijanski kot japonski oblikovalci superbike motociklov stavijo na bolj zaobljene oblike. Že res, da RC8 na fotografijah morda deluje malce okorno, a v živo s svojo drugačnostjo naravnost navduši. V precej ravno prednjo masko je vtisnjen pokončni žaromet, ki ga objemata zračni odprtini, skozi katere diha dvovaljnik. Ogledali z vgrajenima smernikoma sta priviti na notranji strani maske in tako manj ovirata zračni tok med vožnjo, kar dodatno pripomore k izboljšanju-aerodinamike.
Ob zadnjih nihajnih vilicah in visoko zašiljenemu zadku, ki mu s prestavljanjem zadnjega okvirja lahko spremenimo višino za 20 mm, bomo zaman iskali izpuh. Ta je namreč nameščen povsem pod agregat. Spodaj z desne strani je moč opaziti le lično oblikovano ovalno odprtino, skozi katero prihaja značilno dvovaljno bobnenje. Tako nameščen izpuh dodatno pripomore k nižjemu težišču in posledično k boljši vodljivosti motocikla. Kot originalno dodatno opremo je za dirkaško uporabo možno dokupiti celoten Akrapovičev izpušni sistem, ki poleg povečanja zmogljivosti tudi olajša motocikel za okoli 6 kg.
Veliko pozornost so namenili zadnji nihajni vilici, ki je vizualno res eleganten izdelek. “Ready to Race” filozofijo dokazuje tudi posebno vpetje zadnjega kolesa, ki omogoča hitro menjavo zadnje pnevmatike. Posebej pripravno za tiste, ki takšne rakete vozijo po dirkaških stezah, mar ne?
Na motocikel se lahko “zložil” vsak in si ga po svojih merah prilagodil. Poleg že omenjenega po višini nastavljivega zadka si lahko nastavimo praktično vse komande, pa naj gre za stopalke, krmilo ali višino sedeža voznika s spreminjanjem položaja ročičja na zadnjem vzmetenju, ki je povsem nastavljivo na obeh koncih, a v tem razredu to sploh ni več vprašanje.
Kot smo zdaj že vajeni pri severnih sosedih, brez dvoma velja slogan “Ready to Race” tudi za novi superbike RC8. Lahek motocikel prepriča predvsem z vodljivostjo in uglajenim novim dvovaljnim agregatom, ki ob močnem pospeševanju nikoli na podivja. Srce tega športnika predstavlja 1.148-kubični dvovaljnik z valjema na V, pod kotom 75 stopinj.
Te karakteristike agregata s Keihinovim elektronskim vbrizgom goriva omogočajo izredno linearno krivuljo moči. Tako lahko preko 190 mm široke pnevmatike brez večjih težav, pri ostrem pospeševanju, prenesemo na asfalt vseh 155 konjičev. Glede na KTM-ov pedigre sem pričakoval nekoliko bolj divji agregat, ki pa zagotovo ne bi pripomogel k boljšim časom na dirkališču. in to je pravzaprav pri takšnem motociklu tudi najpomembnejše. Več kot liter delovne prostornine vsekakor zagotavlja veliko zalogo moči praktično v vseh režimih delovanja. Agregat se najbolje počuti med 4.500 in 10.000 vrtljaji, kjer doseže tudi največjo moč.
Nekoliko me je zmotil premalo natančen šeststopenjski menjalnik. Nekajkrat sem zaradi precej dolgih hodov ročice pri premalo odločnem prestavljanju uspel najti prosti tek tudi med ostalimi prestavami, kjer to ni običajno. Motil me je tudi odziv elektronskega vbrizgavanja goriva pri nizkih vrtljajih. Ob popolnem zaprtju plina in nato ponovnem dodajanju se je motor odzval nekoliko sunkovito, kar se je izkazalo za moteče predvsem pri počasnem premikanju v mestni gneči. Impresiven je podatek, da na tehtnici motocikel z vsemi tekočinami pokaže manj kot 200kg, kar RC8 uvršča med najlažje v svoji kategoriji.
Sofisticirana inštrumentna plošča z velikim, večfunkcijskim LCD prikazovalnikom izgleda sprva kot računalniška igrica, a se v vožnji izkaže kot dobro pregledna. Poleg klasičnih digitalnih informacij ponuja še vrsto drugih kot so: zunanja temperatura zraka, najvišja hitrost, štoparica (lap timer), najhtrejši krog, … Ob doplačilu dodatnih senzorjev omogoča tudi prikaz tlaka in trenutno temperaturo pnevmatik. Armatura bo zato navdušila predvsem redne obiskovalce dirkališč. V prihodnje naj bi jo bilo možno nadgraditi tudi tako, da bo omogočala povezavo z odajnikom ter tako samostojno merila in prikazovala čase krogov. To je sicer mogoče tudi sedaj, a le tako, da voznik upravlja s stikaloma ob levem krmilu. Kljub veliko funkcijam pa prikazovalnik ne ponuja informacije o trenutni prestavi, kar bi ob tej količini podatkov nekako pričakovali.
V vožnji!
Po nekaj desetih kilometrih slabe, ozke ceste, na kateri bi bolj prav prišel kakšen Adventure kot pa RC8, se je le ta razširila v prijetno zavito cesto z dobrim asfaltom. Tu so izstopali znaki, ki so še posebej opozarjali motoriste na umirjeno vožnjo. Lahko si predstavljate, čemu so jih postavili! Po tem, ko mi je šel na luknjasti cesti cestak že pošteno na živce, se mi je ob dobri podlagi, dolgih zavojih in lepi pokrajini le prikradel nasmeh pod čelado. KTM-ova cestna raketa je začela blesteti. Odlične zavore, prožen agregat, cevni okvir v kombinaciji z dobrim vzmetenjem, …
Vse skupaj te kaj hitro zavede, te potegne v (pre)hitro vožnjo in komaj se dobro zaveš, že prijemlje kolenski drsnik na kombinezonu. Le malo bolj odpreš iz zavoja in številke hitro naraščajo. Motor se ne odziva divje, le močno in zvezno pospešuje. 70, 100, 130, 1.., zaviranje pred naslednjo serpentino. Takrat se izkažejo Brembove radialno vpete štiribatne, zavorne čeljusti monobloc, ki so mimogrede trenutno najboljše, kar lahko dobimo na serijskem motociklu. V kombinaciji z radialno zavorno črpalko istega proizvajalca hitro in odločno ustavijo ta motocikel. Če za kaj velja, da je za lepoto potrebno potrpeti, velja za sicer lični vzvratni ogledali, ki sta se izkazali kot precej nepregledni. Zaradi kratkih nosilcev lahko v njih opazujemo pretežno le svoje komolce.
Popoldne smo v sončnem vremenu pričeli veliko slajši del preizkusa, na znameniti stezi Ascari. Mehaniki so nam z motorja odstranili nepotrebno šaro (beri: nosilec tablice, smernike, vzvratna ogledala) in namestili popolnoma nove dirkalne pnevmatike. Po nekaj krogih spoznavanja s stezo in ogrevanju Pirellijevih pnevmatik se je RC8 končno pokazal v pravi luči in začutiti je bilo, da je to prava “Ready to Race mašina”. Majhna skupna teža, dobre komponente, tog okvir, zvezno delovanje agregata … vse skupaj deluje zelo harmonično.
Izredna vodljivost skozi zavoje vliva zaupanje in brez posebnih težav lahko ob ostrem pospeševanju spraviš vso moč na podlago. Pri okoli 6.500 vrtljajih se prebudijo tisti dopingirani konji, ki poskrbijo za pravi sunek v zadnjico. Vodljivost in mirnost motocikla pri pospeševanju spominjata prej na šestotaka, kot pa na “ta velike”.
Kljub temu, da dvovaljnik nima serijsko vgrajene zdrsne sklopke, le-te nisem pogrešal. Stvari, ki so me zmotile na cesti, tu nisem več opazil in že po nekaj izhodih na stezo sem imel občutek, kot da ta motor vozim že dalj časa. Serijsko vgrajen stabilizator krmila je možno nastaviti. Na potrebno pretikanje v višjo prestavo te opozori rdeča lučka nad elektronskim merilnikom vrtljajev, ki ji je možno nastaviti pri katerih vrtljajih se ta vklopi.
Nobenega dvoma ni, da pri KTM-u z modelom RC8 ciljajo v sam vrh ponudbe v razredu najhitrejših. Motor s svojo drugačnostjo ne bo všeč prav vsem. Predvsem bo navdušil tiste, ki vedo kaj hočejo, znajo ceniti vrhunske komponente in želijo biti nekaj posebnega. Za vse to pa boste morali pri nas odšteti skoraj 16.000€. In če vam serijski ni dovolj, je proizvajalec pripravil poseben katalog žlahtnih dodatkov, med katerimi so nekateri izdelani tudi pri nas. Akrapovičev ni samo športni izpuh, ampak tudi celotni karbonski oklep in ostali-karbonski-dodatki.
S KTM-ovo raketo boste lahko predrzno hitri, a svetujem vam, da se vozite raje počasi in privoščite kakšen pogled nanj tudi mimoidočim, saj bo pri nas ta motocikel sprva le redkost. V letošnjem letu naj bi v Sloveniji prispelo komaj 9 motociklov. Kako konkurenčen je KTM RC8 na dirkališču lahko v letošnji sezoni opazujemo tudi na dirkah svetovnega prvenstva Superstock, v prihodnosti pa naj bi se z njim pomerili tudi v elitnem razredu Superbike. Serijsko je na voljo v dveh barvah. Lahko je modno bel (perla) ali pa…(je sploh potrebno napisati). V črni različici ga bodo vozili le tisti, ki bodo dokupili karbonske oklepe iz “power parts” kataloga!