KTM 690 Duke R

KTM 690 Duke R je vsekakor čistokrvni adrenalinski posebnež, ki ga enostavno morate imeti radi. In morate imeti radi enovaljnike!

Če ste namreč navajeni litrskih dvo- ali večvaljnikov in ne sprejemate mladostniške navihanosti, potem kar pozabite na to sicer eksotično slaščico. Naj vam objasnim, čemu? Ta motocikel namreč ni udoben. Trd sedež z višino 865 mm je še kar visok in poznam nekaj voznikov, ki se prav zaradi tega niso odločili za nakup. In to kljub temu, da je motocikel drugače izredno ozek in kompakten, kot kakšen bicikel. Prostora je za 190 cm visokega možaka sicer dovolj, a včasih sem se počutil kot Krpan na kobilici. Res pa je, da je ergonomija dovršena in sem se hitro udomačil za zmerno širokim krmilom. Če mislite sopotnico peljati v Portorož, to sicer ne bo nikakršen problem! A bolje za vas, da ima rada vibracije.

Sicer je za enovaljnika prijetno uglajen, a to še vseeno trese! Pri 3.000 vrtljajih se v tretji prestavi svaljkate 50 km/h. Agregat je malce nervozen. Hoče, da pospešite, da ga ženete! V drugi se vam zdi, da se vrti previsoko za umirjeno prečkanje vasi, v četrti pa motocikel veselo poskakuje. Ah, sopotnica bo mislila, da ne znate vozit … No, to je bilo v najbolj agresivnem programu (izmed treh). Če prestavite program (s stikalom, ki ga ob desni strani izvlečete izpod sedeža, tako da kakšna hitra menjava med vožnjo odpade), je zadeva omiljena, ampak, kaj bi tak motocikel z na pol dvignjeno ‘ročno zavoro’.

Toda počasi! Zgoraj našteto so pač minusi, ki se jih morate zavedati, če nameravate imeti – zares žlahtnega posebneža. In tu nastopi hvaljenje! KTM Duke je namreč čisto odštekan konjič. Morate vedeti, da kupujete najmočnejšega enovaljnika! In s komponentami, ki se jih ne bi sramovali niti najprestižnejši velikani. Okvir je krommolibdenovo paličje cevi, ki tehta le 9 kg. Iz enega kosa aluminija ulite nihajne vilice tehtajo komaj 4 kg. Vzmetenje je hišno WP in je seveda povsem nastavljivo. Prednje vilice imajo prevleko TiAlN (titan-aluminij-nitrid), ki je 2,5-krat trši od hard-kroma. Potem je tu izredno natančno delujoč zavorni sistem. Radialna Brembova čeljust grabi v kolut premera 320 mm, na obeh ročicah na krmilu pa sta radialni črpalki. In zdrsna sklopka, ride-by-wire, trije programi nastavitve načina vožnje … Definitivno dovolj, da tudi na ceno 9.390 evrov pogledate malce bolj prizanesljivo.

Pozitivna zadeva je tudi to, da se na tem motociklu najbolj dogaja tja do hitrosti 90 km/h! Torej do omejitev! To pa dandanes, ko so kazni in smrtne žrtve previsoke, kar precej pomeni. Dukov teritorij so osamljene asfaltne ceste, prelazi, krajši popoldanski izleti. In tam se pelje idilično. Adrenalinsko. Okretnost in živahnost je na prvem mestu. No, to ne pomeni, da lahko brezglavo in objestno privijate skozi vasi! Tudi pri 60 km/h ali manj si ob padcu lahko pošteno polomljen, da ne rečem kaj hujšega. Ampak za igračkanje je prava stvar. Prav zato smo dali nekaj duška na zaprtem avtošolskem območju … “Bladzo! Kolesa so aluminijasta. In ne preveč poceni! Tako da … zadnje, prvo kolo, drift … OK, ampak skoki … Ne preveč …”

Kaj je novega

Za leto 2010 so oranžni modelu Duke 690 dodali končnico R. Osnovni Duke ima prostornino 654 ccm, našo oplemeniteno različico pa so povečali na 690 ccm ter mu dodali 5 KM (70 KM pri 7.500/min) in 3 Nm (70 Nm pri 5.000/min). Glede na predhodnika ima tudi nekoliko višjo kompresijsko razmerje, ki je 12,5:1 (prej 11,8:1). Spremembe v agregatu vključujejo novi kovani bat, sistem votlih ventilov, posebno obdelani zobniki, dodelano aktivno ventiliranje ohišja … Zaradi teh izboljšava pa tudi obljubljajo za 50 % daljši servisni interval. Teža je ostala enaka 148 kg brez goriva, tudi na račun karbonskih detajlov, kot je na primer ročno laminiran karbonski prednji blatnik, ki je 60% lažji in prihrani čez 300 g nevzmetene mase.