Domov Testi KTM 990 SM-T

KTM 990 SM-T

Najnovejši model SM-T pomeni Supermoto Touring, mi pa smo za krajši čas lahko ugotavljali, kako je s tem potovalnim udobjem. Kljub potovalni usmerjenosti sledi oranžni filozofiji agresivnosti.

2

Lani jeseni predstavljeni model 990 SMT je resda bolj praktično potovalno usmerjen, a kljub temu sledi oranžni filozofiji agresivnosti.

Moj prvi stik z modelom je bil v Mattighofnu, ko sem ga skozi debelo steklo v testnem laboratoriju fotografiral na preizkusnih robotih. “Tega pa ne objavljaj pred salonom, Blaž,” je bil strog moj vodič po tovarni, Joachim Sauer, vodja produktov oranžnih. Že tedaj sem vedel, da me ta motocikel zanima.

Zakaj? Ker je tak KTM, ki mu ne morem reči “ready to race”, ker pač ni namenjen dirkanju. In potem sem na milanskem salonu sedel nanj. To je to! Za mojih 190 cm je bil kot ulit. Ergonomija se je zdela prava in stopničasti sedež z višino 855 je obetal izlet v dvoje. Sopotnica se mora dobro počutiti, sem pomislil, in tudi prednji majhen ščit bi znal konkretno varovati pred vetrom.

Enako sem se počutil, ko sem ga v prestolnici zajahal pred poskusno vožnjo. Stisk gumba in znani 75-stopinjski V-twin je prijetno zagrgral iz dveh izpušnih dušilnikov. Lično sta skrita pod zadek in prekrita z zaščito, na kateri sta dve “ušesi” za pritrditev stilskih stranskih torb iz dodatne ponudbe. Sopotnica se ne bo opekla, ko se bo prijela za konkretna ročaja.

Prepričan pa sem, da se vas bo morala sopotnica kaj hitro okleniti okoli pasu, saj je SMT presneto impulziven motocikel. Če morda deluje bolj umirjeni, cestni enduro šminker, je pri dodajanju plina zelo agresiven. Keihinov vbrizg sicer lepo deluje, a 58-kilogramski agregat LC8 zmore 115 KM pri 9.000 vrtljajih in 97 Nm pri 7.000 vrtljajih, tako da zadeva pošteno sune v ta zadnjo. In mimogrede tudi “na ta zadnjo”.

Sicer lahko dokaj elegantno križarite skozi vasice in po okoliških hribih. Tudi v nižjem območju vrtljajev, tam okoli številke 3.000 ali 4.000 na analognem merilniku, ni pretirano poskakujoč ali nemiren. Ampak morate biti z gibi desnega zapestja zares previdni in malenkostni. In to je kar težko, saj motocikel kar kliče po tem, da bi oželi. Izredno dinamično se boste vozili v območju med 4.000 in 6.000 vrtljaji, nad tem pa je tako ali tako petarda. In hitrost 130 km/h je nemudoma presežena – na nemški avtocesti se boste peljali po levem pasu.

O vodljivosti bi bilo škoda zgubljati besed. Izvrstno. Šasijo odlikuje znani okvir iz krommolibdenovih cevi s kotom glave 24,4º in povsem nastavljivo hišno WP vzmetenje. Prednje vilice USD imajo premer 48 mm, zadnje nihajne vilice blaži WP-jev blažilnik PDS. Na asfaltnih cestah je občutek čvrst in z užitkom ga je polagati tudi v najostrejše zavoje. A vseeno se mi zdi, da je za uglajena potovanja kar malce preoster motocikel. Pa tudi roke so me sumljivo hitro bolele od nekoliko nenaravne drže, čeravno se mi je ta zdela sprva kot ulita.

Razred maksi enduro, ali naj raje rečem GS-jev razred je tako ali tako prenasičen že s samim bavarskim kraljem, ki mu nihče resno ne pride do živega. Zato so se ostali proizvajalci raje usmerili v še bolj cestne različice tega razreda in tudi oranžni so na oba konca nataknili 17-palčna kolesa. Aluminijasti Marchesinijevi obroči so stilsko črno obarvani, pnevmatike pa so povsem cestnih dimenzij 120/70-17 spredaj in 180/55-17 zadaj. Zaradi tega zna biti privijanje po gorskih vijugah izkušenim voznikom v prijetno veselje. Začetniki pa naj se tega motocikla ne lotevajo prezgodaj.

Ker gre za motocikel z žlahtnimi elementi in zmogljivimi karakteristikami, je potrebno vozilo tudi spodobno ustaviti. Oranžni so za to poskrbeli tako kot se šika, čeravno sem pogrešal kakšen novodobni sistem ABS. Bi prav prišel, saj Brembovi 4-batni radialni čeljusti konkretno zagrabita koluta premera 305 mm.

Ko ga na koncu uvrščam med ostale motocikle, recimo Triumphe Tigerje, se mi zdi, da ta razred nekako še ni povsem zaživel. Pa se mi zdi, da je med vsemi motociklističnimi razredi še kar najbolj široko praktičen kompromis, če pomislim na zmogljivosti, karakteristike vodljivosti in udobje. No, če pomislim na ceno, je seveda drugače. Okoli 13 tisočakov pač ni nizka cena. Ampak za njo pri oranžnih nedvomno dobite žlahtnost in športno srce. Ampak vam mora biti ostra dinamičnost, ki jo KTM ponuja v kompletnem svojem programu, všeč!

2 KOMENTARJI

Exit mobile version