Test: Yamaha R6

Yamaha R6 z ostrimi potezami deluje zelo agresivno. To pa je tudi rdeča nit vseh hišnih motociklov z oznako R, ki letos praznujejo desetletnico obstoja. In inženirji se vedno potrudijo, da agregat še dopolni zunanji videz. To je odlika tudi nove R6. Kaj se skriva za tem špičastim videzom smo odkrivali na cesti in na dveh dirkališčih!

Drža voznika je za takega športnika popolnoma pričakovana: sključena z visoko postavljenimi stopalkami za noge. Težišče voznika so glede na predhodnico postavili nekoliko naprej proti prednjemu kolesu in v primerjavi z recimo CBR600RR ima voznik občutek, da je R6 daljša. Pa je medosje le za 5mm daljše. Morda k temu občutku pripomore tudi višina sedeža, ki je kar 850 mm nad tlemi. Meni sicer ni predstavljalo težav, a če ste med manjšimi, se zna zgoditi, da tal ne boste dosegli s celimi stopali.

Yamaha R6 zagotovo ni narejena za daljša potovanja v dvoje in tudi v mestu zna biti rahlo nerodna. Ima namreč zelo majhen odklon krmila in polkrožno obračanje nove R6 je precej nehvaležno opravilo, ki zahteva svoj prostor.

Se pa izvrstno pelje na zavitih cestah, na dirkališču pa se počuti kot doma. R6 je zelo lahek motocikel (ne glede na to, da je malce težji od Hondine konkurentke) in jo je precej enostavno premetavati iz ovinka v ovinek tudi po zelo zaprtih stezah. V dolgih hitrih ovinkih pa nova R6 deluje precej mirno. Morda bi se upal trditi, da celo bolj kot Hondina CBR. Vzmetenje je povsem nastavljivo in je že serijsko precej trdo nastavljeno. Če se štejem med malo težje voznike, bi si jo za preganjanje po dirkališču zagotovo nekoliko utrdil, a za normalno uporabo in za krog na Novem Marofu je bila tudi serijska nastavitev ravno pravšnja.

Agregat deluje zelo impresivno, velika zasluga pa gre novemu Yamahinemu sistemu spremenljive dolžine sesalnih kanalov, katerega so prevzeli iz večje sestre R1. Ta sistem omogoči novi R6 odločno pospeševanje že pri 5.000 vrtljajih, pri 10.000 vrtljajih pa dobi še dodaten pospešek, ki motocikel izstreli do blokade pri 16.500 vrtljajih. Ta prehod pa ni brutalen in nikoli ne preseneti.

K dobri odzivnosti in kontroli pri odpiranju plina odlično vlogo odigra tudi elektronski sistema krmiljenja ročice za plin (by-wire), ki pa ga pri R6 uporabljajo že od leta 2006. Občutek pospeševanja med vožnjo je okrepljen še dodatno z impresivnim zvokom iz sesalnih cevi ter z zelo športnim zvokom iz izpušne cevi, kar je precej nenavadno za serijski izpuh.

Armaturna plošča je v primerjavi z lanskoletno ostala nespremenjena. Še vedno pogrešam prikaz trenutne prestave, kot to poznamo recimo pri konkurenčnih Suzukijevih modelih. Ta informacija zna biti marsikdaj dobrodošla.

Kljub temu, da so zavore dobro odmerjene in delujejo zelo odločno in nikoli brutalno, pa naj na tem mestu opomnim, da je hitro lahko v trenutku prehitro. Yamaha R6 namreč v drugi prestavi doseže hitrost 180 km/h, kar se zgodi v nekaj sekundah po začetku pospeševanja! Zatorej pamet v roke, predvsem v cestnem prometu.

Nova R6 je opremljena tudi z zdrsno sklopko, ki pa pride do izraza šele na dirkališču pri naglem zaviranju in menjavi v nižjo prestavo. Na cesti morate zares pretiravati, da jo začutite delovati. Zagotovo pa pride prav v kriznih situacijah na kakšnem gladkem asfaltu.
Yamaho R6 smo najprej zapeljali po stezi na Novem Marofu. Obuta je bila v serijske pnevmatike Bridgestone BT016. Zelo sem bil presenečen nad kultiviranim odzivom na odpiranje plina iz zavoja ter dobrim navorom že pri srednjih vrtljajih. Na tako zaprti stezi prideta bolj do izraza ciklistika in navor, ki sta se dobro dopolnjevala in poskrbela, da je bilo premetavanje iz ovinka v ovinek zares lahkotno opravilo.

Za okušanje moči pa smo izbrali Grobnik. Tokrat smo jo obuli v Dunlopove GP Racer Slick. Vožnja je bila prava poezija in izkazalo se je vseh 135 konjskih moči, ki jih R6 doseže pri vpihavanju zraka v zračne kanale med vožnjo.

Nova R6 izreden šestotak za preganjanje po dirkaških stezah in dinamično vožnjo po zavitih cestah. Naravnost me je navdušila z zajetnim navorom že pri 5.000 vrtljajih v minuti ter z zelo odločnim in impresivnim pospeševanjem nad 10.000 vrtljaji, z zelo elegantnim in mirnim obnašanjem v zavojih ter s športnim zvokom.
Pograjam lahko le to, da nima serijsko vgrajenega stabilizatorja krmila in prikazovalnika trenutne prestave menjalnika.

Poraba na testu brez upoštevanja vožnje po Grobniku je bila dobrih 6 litrov goriva na 100 prevoženih kilometrov, kar ni veliko. A koga sploh to zanima. Yamaha R6 je narejena za ožemanje ročice plina, k čemer te prav konkretno mami s svojim “mukanjem”. Če boste kupili novo R6, jo vsaj enkrat mesečno peljite na dirkalno stezo! Smejalo se vam bo do ušes.