Yamahin 250-kubični X Max je v letošnjo sezono stopil prenovljen. To očesu precej spretno skriva saj je kozmetičnih popravkov bore malo – linije so malce športnejše in bolj ostro zarisane, sicer pa bistvo ostaja očem skrito.
Tisto kar novega X Max-a naredi greha vrednega je namreč prenovljen okvir. Ta pogojuje za skuter dve zelo pomembni značilnosti – vozne lastnosti in večji prtljažni prostor.
Nov okvir v kombinaciji z vzmetenjem omogoča odlično lego na cesti, ki utegne navdušiti tudi marsikaterega motornih koles vajenega voznika. Zgolj z voznikom v sedlu je športen, stabilen, a vodljiv tudi pri višjih hitrostih. Najbolje se bo znašel na magistralnih in vaških cestah, kjer bo med vijugami nudil čisti užitek.
Agregat ostaja enak kot na predhodnem modelu, nekoliko je spremenjen le maping, ki je po besedah proizvajalca prilagojen predvsem mestni vožnji. Največjo moč – 15 kilovatov, razvije pri 7500 vrtljajih, sorazmerno veliko navora, 21, Nm pa 1500 vrtljajev nižje. Res se za najbolj dinamičnega pokaže pri mestnih hitrostih. Kljub pogostim očitkom, da mu do prave konkurenčnosti zmanjka 50 kubičnih centimetrov, pa mu v resnici težko očitamo pomanjkanje poskočnosti. Agregat bo pričel zares pešati šele, ko se bosta v sedlo skuterja povzpela konkretno odmerjena voznik in sopotnik.
Zgolj z voznikom v sedlu se X Max dobro znajde tudi na avtomobilski cesti, kjer se bo s svojo najvišjo končno hitrostjo 135 kilometrov na uro izkazal za popolnoma suverenega udeleženca v prometu. Velik del dinamike agregata ohranja tudi tu, saj za doseganje končne hitrosti ni potrebnih posebnih logističnih ali časovnih predpriprav, pač pa zgolj odločen obrat ročice za plin.
Ker X Max ponuja toliko dinamike in športnosti, smo si med testom zaželeli tudi temu primerne zavore. No, prednjo zavoro – takšno, kakršne smo vajeni na motornih kolesih, ki ugrizne močno in odločno. Po razmisleku smo se odločili, da gre zgolj za kaprico, saj zavorni sistem ob uporabi obeh zavor deluje zelo dobro, preagresivna prednja zavora pa bi na mastnem in spolzkem mestnem asfaltu utegnila biti precej neugodna zadevščina.
Kljub ledvenemu naslonu sopotnika, ki ga najdemo v paketu dodatne opreme – ta bi utegnil namigovati na tandemsko-potovalne ambicije Yamahinih mojstrov, ki so za model iskali tržne niše, 250-kubični X Max v resnici ni optimalen za daljšo vožnjo v dvoje, saj se sicer odlične vozne lastnosti skuterja pri malce višjih hitrostih odprte ceste in s sopotnikom v sedlu, popačijo, ker vzmetenje le ni kos tako veliki obremenitvi. Pa tudi sedež sopotnika je za piko preveč športen za popolno potovalno užitkarjenje.
Prtljažni prostor je razkošno odmerjen – vanj spravimo dve integralni čeladi, rokavice, podkapi in še kak kos drobnarije. Seveda smo lahko tudi bolj kreativni in se z njim odpravimo v nakup špecerije. Vanj smo spravili dve veliki nakupovalni vrečki in vrečko čipsa. Navlako kot so ključi, denarnica in mobilni telefon, lahko spravimo v predal pod krmilom, ter jih tja tudi zaklenemo – da ne bi preveč očitno mamili dolgoprstnežev.
Tudi ergonomija skuterja je malce drugačna kot na predhodnem modelu. Oblika pohodne površine in oblika sedeža nudita velik razpon položajev, v katere se voznik lahko namesti – od dirkaško agresivnega za mestno vijuganje, pa do uživaško potovalno-ležernega. Sorazmerno visoko nameščen in kompakten sedež bo od voznikov in voznic z malce krajšimi nožicami terjal nekaj privajanja, a dolgoročno ne bo povzročal težav. Vetrobran uspešno ščiti pred pišem vetra tudi pri višjih hitrostih – no, dolgini si bodo pač morali omisliti višjega, a glede na dejstvo, da skuter ni namenjen vztrajnostnim hitrostnim podvigom, malo vetra okoli ušes ne bo zares motilo.
Yamaha in večina novinarskih sotrpinov X Max-a uvršča v kategorijo mestnih skuterjev. Mi se s tem ne bomo strinjali ter bomo svojo sodbo podprli z dejstvom, da 1545 mm medosne razdalje in tako zajetna zadnjica kot je XMax-ova, nista lastnosti, po katerih bi hrepeneli mestni skuterji. Xmax sicer kljub veliki medosni razdalji ni neroden ali neugoden med vožnjo po mestnem središču, a se z mestnimi izpeljankami skuterjev znotraj svojega segmenta v resnici ne bo mogel meriti. Prav tako kljub nezahtevnosti med vožnjo ne bo po godu damam in damicam. Njegovih 180 kilogramov, ki jih med vožnjo sicer ni čutiti, ne bo zaželenih v nežnih rokah pripadnic ženskega spola, ko ga bo potrebno kam poriniti na roke. Tudi višina sedeža in dejstvo, da je zaradi oblike okvirja in pohodne površine med lezenjem v sedlo potrebno precej visoko dvigniti nogo, ne bo nabralo dodatnih pik pri damah, ki cenijo eleganco.
V zameno bo ponudil odličen primestni paket – vsestranski in suveren udeleženec vseh vrst prometa – od mestnega središča, magistralne ali vaške ceste do mestne obvoznice ali avtoceste. Všeč bo vsem, ki cenijo dinamiko in športnost ter piko na i, ki jo postavi priročnost.
Zakaj pilotka sedi taaako nazaj? Mal nenaravno se vidi. A te sedež prisili v tak položaj?
Miha..Nenaravno? Predstavljaj si en tank vmes pa je. Da sediš čist spredaj je mogoče samo za kako prerivanje v mestu. Takole pa je čist sproščeno.
Raje ostanem na svojem sportcityu.
Ne vem, tako se mi je zdelo, ker ima tako iztegnjene roke. Jaz sedim bolj po ”supermoto”, res pa je da imam skuter izključno za po mestu. No, če praviš da je tako udobno, potem že bo, nisem še nikoli probal večjega skuterja.
Če malo bolje pogledaš slike, vidiš da so roke pokrčene..No ja, tko se na tej zadevci sedi. Pa je čist fajn.
Tale skuter si ne kupiš za potovanja, ampak za medmestno in mestno vožnjo. Sem lani najprej Xmax 250 hotel kupit, pa so me pregovorili in sem nabavil Piaggio Beverly 300 Tourer, kar je nekaj podobnega. Glede hitrosti je optimalno tam do 120 km/h, naprej je pa že kar velika obremenitev za taki skuter. Pelje se pa odlično, tako da vsem ki rabijo kaj za medkrajevni transport in obilo zabave priporočam skuter od 200-400ccm, za potovanja pa je potrebno kar več moči, pravtako za avtoceste.
biceps, X-Maxa si definitivno ne kupiš za vožnjo po mestu – ker je preprosto prevelik. Na drugi strani pa mali skorajmotocikel, na cestah tipa Kras ali Dolomiti, ponuja en velik moto orgazem. Z največjim veseljem bi z njim prevozil vse prelaze Alp.
Skuter je sicer všečen, manj uporaben za po mestu, za kam dlje pa še manj. Po moje je primestje (+bližnja “hribovska” okolica) njegov “domači” okoliš. Po sliki sodeč je bolj primeren za nižje rasle voznike, ki pa bodo imeli problem z višino, ker je sedež “postavljen” dokaj visoko in (meni) ne izgleda najbolj udoben za “čoperski” način vožnje… sediš bolj po “motoristično”, kar pa je prednost v mestnem prometu… Morebiti bo pa “primerna” cena pritegnila krog voznikov, ki pa rabijo ravno tak skuter…
temu in drugim skuterjem zavidam samo odlagalne površine, ki jih ‘pravi’ motorji nimajo. Zato moram vse kar imam klačiti v žepe in različne torbe ki jih ne morem zaklenit.
Glede občutka vožnje pa ne pridejo več v poštev pri meni. Sam uporabljam motor kot edino prevozno sredstvo, torej ga uporabljam maximalno (služba, zabava, majnši nakupi, obiski,…)
Na skuterjih sediš tako slabo da na koncu nisem več zdržal več kot 10 kilometrsko pot.
Sedaj ko sem po priporočilih drugih motoristov nabavil ‘pravi’ motor se je pa to spremenilo.
Sedenje ki je tako pokončno in brez možnosti krmiljenja z nogami ob tanku je na dolgi rok zelo utrujajoče in postane boleče če to počneš vsak dan več krat.
še enkrat pa moram pohvalit vse odlagalne površine ki so jih imeli in tudi še naprej imajo skuterji
lp