Yamaha XJ6 / Diversion

Yamahini novosti, slečena XJ6N in delno oblečena XJ6S Diversion, sta izvrstna motocikla za dober denar.

To ni Fazer, ki je prav tako predstavnik razreda šestotakov, a je bolj športno našpičen. Družina XJ ima enostavnejši pridih. Za bolj zmerno in lagodno uživaško uporabo. Kar na začetku pa še razčistimo tole: Okoli 6 tisočakov definitivno ni malo denarja! A ko govorimo o motociklističnem svetu, je za konjička srednjega razreda to razumna številka. Seveda če ta ni tako nizka na račun kvalitete.

In kar se kvalitete tiče, Yamahi ne moremo oporekati. Lahko rečemo, da so detajli tehnično precej osnovni. Poglejte zadnje jeklene vilice, ki so enostavno pravokotnega presega. Prednje vilice so klasične, teleskopske, in so nenastavljive. Ukrivljeno krmilo deluje kot na kakšnem starodobniku.

A če je vse tako enostavno, ni nujno slabo. Pravzaprav sem se prepričal, da je motocikel za normalno uporabo izvrsten. Vožnja je nenaporna in zelo enostavna. Tudi začetniki ali povratniki ne bodo imeli težav, saj je konjiček izredno lahko vodljiv in daleč od tega, da bi bil naporen.

Srce je povzeto po Fazerju. le da so ga oklestili za 20 konjičev (zmore 78 konjev pri 10.000 vrtljajih in 59,7 Nm pri 8.500 vrtljajih). Namenili so mu drugačne odmične gredi z nižjim odpiranjem in zmanjšali grla (premer je 32 mm in je tako 4 mm manjši od tistih na Fazerju). Tudi vtok zraka so spremenili in z vsem tem pridobili konkretnejše delovanje v spodnjem območju.

To je izrazito občutiti. Po celotnem območju vrtljajev namreč izrazito enakomerno pospešuje, brez kakršnega koli skoka ali sunka. No, kakšne brce ne pričakujte, a zadeva je povsem dovolj močna. Od številke 3.000 prične pospeševati in nato vleče postopoma s konstantnim občutkom pospeška prav do rdečega polja, ki je nekaj pod številko 12.000.

Vožnja je krasna in povsem nezahtevna. Z okoli 5.000 vrtljaji križarite 90 km/h, z okoli 7.000 pa 130 km/h. Z hip se mi je zazdelo, da je ravno v tem območju občutiti največ vibracij, kolikor jih je pri tem uglajenem štirivaljniku sploh mogoče zaznati, saj teče kot kak elektromotor. Tudi pri pretiravanju spodaj je zadeva enostavna. Kar težko, da vam agregat kje crkne. Merilnik vrtljajev lahko pokaže tudi 1.500, pa boste še vedno brez kakšnega cukanja ali poskakovanja odžlobodrali skozi vasi v šesti prestavi.

Sklopka deluje mehko in natančno, delovanje pa se vrši klasično preko žične potege. Ročici ne morete nastavljati oddaljenosti od krmila (ročici za prednjo zavoro oddaljenost lahko nastavite). Skupaj s prijetnim 6-stopenjskim menjalnikom (niti enkrat se ni odzval napačno, trdo, ali nenavadno) je tudi mestna vožnja sijajna.

205 kg tehta z vsemi tekočinami in polno posodo za gorivo (Diversion tehta 211 kg), kar ni pretirano, še posebej v kombinaciji z razumno nizkim sedežem (višina je 785 mm). Ergonomija je všečna tako mojih 190-im cm, kot ženskim meram. Slednje bodo ta motocikel z veseljem vozile. Predvsem slečenca, ki je oblikovno definitivno bolj atraktiven od svojega na pol oblečenega brata.

Ko želite zadevico ustaviti, za vas deluje sistem dveh kolutov (298 mm) spredaj z dvobatnimi čeljustmi in zadaj kolut (245 mm) z enobatno čeljustjo. Sliši se dokaj konvencionalno, a brez debate povsem zadovolji pričakovanja za tak motocikel. Nič več ne potrebujete. No, priporočljiv je seveda sistem ABS (ki ga na testnih motociklih ni bilo), ki podobi navrže še dodatnih 5 kg.

Udobja mi ni manjkalo. Najbolje sem se počutil nekje med 80 in 120 km/h, kjer motocikel izredno elegantno teče, tudi potegne, prehiti in se krasno nagne oziroma vodi v ovinke, pa tudi pomanjkanje vetrne zaščite zaradi drže ni bilo prav nič moteče. Pri višjih hitrostih to pride do izraza (manj pri modelu Diversion). Ogledala so sama hvala (še bolj pri Diversion), sopotnica pa se je pritožila, da se nima kam konkretno prijeti. Oprijemala sicer so, tudi stilsko so oblikovana, a praktična ne najbolj.

Ne morem si kaj, da motocikla ne bi hvalil. Prijeten, enostaven, nezahteven, je pravi motocikel, uglajen in … zelo stilski! Pozabite na nekaj pre-enostavnih detajlov in se raje zaglejte recimo v pod agregat skriti izpuh! Super. No, glede samega dizajna predvsem mislim na slečeni model, kajti pol-oblečeni Diversion se mi osebno manj dopade, četudi je za daljše asfaltne ture zaradi vetrne zaščite manj utrudljiv. Oba pa sta, dokler nam ne dvignejo DMV-ja, simpatično ovrednotena (5.950 evrov / 6.350 evrov Diversion; za ABS doplačilo dobrih 500 evrov).

Žensko mnenje: V nežnih rokah obvladljiv (Tina Lavrač)
Smešen mi je novinarski material in fotografije motorjev, ki jih vozijo (beri pozirajo) tudi ženske. Ok, že res, da ful dobro izgledajo. A pri taki fotografiji jaz pomislim: uau! To je pa tudi motocikel za bejbe. Lahek, vodljiv, nizek … In potem ga peljem – razočaranje! Sploh ni tako. No, ne rečem, da sem jih imela veliko med nogami, kakšnega pa že, da lahko razsodim, ali je pravšnji na mojo mero.

 

Zato sem na Yamaho XJ6 gledala z rezervo. Slišala sem, da je poceni in da dobiš veliko motorja za tak denar. Tudi lepa je, a fotografirana le s tipi! Torej ni za nas, ženske? In potem jo dobim med noge. Ha! To JE motocikel tudi za ženske! Stilski je, hudih linij, pa še tako enostaven za vozit. V hipu me je minilo strahospoštovanje in z veseljem sem vijugala skozi Ljubljano in nato v okoliške hribe. Zavoji, tudi ostri, ne predstavljajo težav. Nič me ne trese, agregat ne poskakuje, nežno vleče in če želim, tudi pošteno potegne. V smislu same vožnje ga zamenjam za vsak skuter. Za tak denar bi takega šminkerja nedvomno z užitkom jahala.