Test: Yamaha XV950 R

Tole Yamaho sem prvič videl v salonu v Ljubljani lansko jesen. Nekaj mi je reklo, da bi bilo fino se usest nanjo, kljub temu, da je bil na njej listek: Brez prodajalca…bla bla bla. Klinc jih gleda, in sem se usedel. Takoj mi je bilo na njej nekaj všeč. Sem bil prav zadovoljen, ko je bila končno ena registrirana za teste.

Nekateri boste rekli, da je pač kup železja, kar je seveda ob 250 kilogramih in le dobrih 50 konjskih moči res. Pa vendar ni tako, kot se vse skupaj bere na papirju in vidi na slikah. O tem kako potegne in noro zavira ne bom govoril. Sta pa tako pospešek kot pojemek popolnoma zadovoljiva, še posebno, če je Yamaha XV950 R opremljena z ABS sistemom in se lahko brez strahu ‘obesiš’ na zadnjo zavoro. Naša testna je imela nekaj dirkaške opreme.

Vendar ne več moči ali radialnih zavornih čeljusti, pač pa bolj kompaktno in športno vzmetenje. Na gladki ovinkasti cesti se je izkazalo za zelo suvereno. Prelaganje iz ovinka v ovinek in polaganje dolgih ovinkov (dokler tačke ne zagrabijo) je zato natančno, brez kakršnegakoli zvijanja in guncanja. Prav tako bi bilo skoraj obvezno opozorilo, da se, če je le možno ognite logaškega drevoreda, saj je zadnja plat tam zelo obremenjena. Čudno pa je, da je drugače le redka grbina povzročila kako ‘zmešnjavo’ v hrbtenici.

Yamaha XV950 R je kljub nizkemu težišču na mestu prekleto težak kos motocikla, med vožnjo pa zelo lahkoten in prijeten. Prijeten zaradi ravno prav debelih ročk, pravih vibracij, ki jih oddaja in občutka, da ni nič hudega, če me čez Ride nekdo prehiti po kolenu, jaz se mam super fajn. Vedno si zastavim vprašanje, za koga sploh je motor ki ga trenutno vozim. Yamaha XV950 R gotovo ne zame in meni podobnim, prav tako ne za tiste, ki hočejo nekaj uporabnega na motorju.
Ta Yamaha je za “skulirane” uživače. Predvsem tiste, ki ne rabite sosedom kazat, kako na vašem dvorišču stoji popolnoma neuporabnih 30.000 evrov, saj Yamaha XV950 R stane manj kot 10.000 evrov. Le pravega glasu ne sme dat od sebe, pravijo v evropski uniji.