Test: Honda SW-T600 SilverWing

Zadnja edicija Hodnine velike skuterske križarke SilverWing ni novost na trgu, a ker je slovenskim kupcem na voljo za enako ceno kot model Integra ter tej v segmentu skuterjev predstavlja odlično protiutež, smo preverili komu bi utegnila biti po godu in kako se v njenemu sedlu počuti zagrizen motorist, ki še nikoli ni vozil velikega skuterja.

Tehnika in tehnikalije so znani – poganja jo 582-kubičen, 37-kilovaten dvovaljni agregat z elektorskim vbrizgom goriva PGM-FI in variomatom. Moči in navora ponuja na pretek in nad njegovo prožnostjo so navdušeni celo pristaši motociklov, ne le skuteristi.

SilverWing ima nameščen Hondin kombiniran zavorni sistem z ABS-om – njegovo delovanje ni dramatično, a takšno bo po godu večine potencialnih kupcev, mi pa smo si ob boku zelo dinamičnega agregata kljub temu zaželeli močnejše zavore, saj bi SilverWing naredile še malo bolj zabaven ter zagotovo tudi bolj zanimiv za športneje usmerjene kupce.

Vožnja

Lega na cesti in vozne lastnosti so takšne, kot bi jih od udobnega “menedžerskega” skuterja pričakovali – na avtocesti je stabilen tudi pri višjih hitrostih, na magistralkah pa simpatično okreten in lahkoten kljub ne tako skromni kilaži. Zaradi mehkejšega vzmetenja nima superšportnih ambicij, a za “drgnilce kolen” bo primernejša Integra.
Ergonomsko je SilverWing razkošen in udoben. Armaturna plošča – kombinacija analognih in digitalnega števca, je lepo pregledna in v temi prijeto redeče osvetljena, da je prava estetska poslastica.

Stikala na ročicah krmila so na dosegu rok in ročici zavor tam, kjer z njima ne bodo imele težav niti dame. Voznikov sedež je razkošen in širok, opremljen z oporo ledvenega dela, a nizko nameščen in v prednjem delu ozek, zato ne ovira manevriranja.

Če so dolgonogi in višjerasli na Integri tožili nad pomanjkanjem prostora, tega SilverWing ponuja v izobilju. Pohodne plastike so potegnjene daleč naprej in omogočajo, da voznik za krmilom zavzame ležern, “cruiserski” položaj ter se preda užitkom vožnje.

Poleg zmogljivega agregata in zvrhane mere udobja, je velik prtljažni prostor en izmed glavnih adutov SilverWing-e. Pod sedež smo spravili dve integralni čeladi in nekaj drobnarij, oziroma kompletno moto opremo, kar nam je pustilo proste roke za pohajkovanje po mestu. Zaradi svoje priročnosti sta posrečena tudi predalčka pod krmilom, v katera brez težav spravimo denarnico ali mobilni telefon. Pokrova sta lepo izdelana in se natančno zapirata brez zatikanja, kar je v svetu skuterjev precejšna redkost. Žel pa noben nima ključavnice.

Sopotnik: Ob uživanju v okretnosti skuterja, dobri vetrni zaščiti, udobju in zmogljivem agregat, iz misli kaj hitri uide desjtvo, da ne sedimo ne potovalnem motociklu pač na pa skuterju. A čeprav je tudi sopotnikov sedež z ledveno oporo udoben in razkošen, bo sopotnik na dolgih poteh utegnil potožiti, da njegova hrbtenica občasno “pobira luknje” – odvisno pač od stila vožnje in luknjavosti ceste po kateri boste vozili. Naprej pomaknjen položaj stopalk skrbi, da noge tudi po dolgi vožnji ne bodo utrujene, bosta pa “vkrcavanje” in sestopanje malce nerodna.

Drugo mnenje (Jure Švigelj):
“V preteklosti sem vsakič, kadar je pogovor nanesel na maksi skuterje zgolj zamahnil z roko in odkorakal stran. V prepričanju, da je takšen segment dvokolesnikov za pravega motorista pravzaprav nekaj “brezveznega”. A v ozadju ostajalo nekaj radovednosti, kako se takšen “sesalec” v resnici obnese na cesti. Honda SilverWing je prvi skuter z agregatom močnejšim od 50 kubičnih centimetrov, ki sem ga imel možnost preizkusiti. Kot popolnega novinca v tem segmentu dvokolesnikov me je najprej presenetila SilverWingova lahkotnost. Kljub temu, da gre za relativno velik stroj, daje vtis okretnosti, ki je predvsem pri vožnji po natrpanih urbanih središčih še kako pomembna.

Naslednje pozitivno presenečenje je bil agregat, ki je s svojimi 37 kilovati  pri normalni vožnji zgledno prožen – tudi če se vozniku na zadnjem sedežu pridruži še sopotnik. Slednjemu je namenjen sorazmerno velik in lepo oblikovan sedež, ki se je kasneje izkazal za malce manj udobnega kot je sprva kazalo. Del vožnje se mi je kot sopotnik pridružil tudi kolega, ki se je, kljub začetni navdušenosti, po dobrih 200  kilometrih pričel pritoževati zaradi bolečin in zbadanja v križu. A je ob tem seveda potrebno povedati, da gre za človeka, ki je vajen športnih motociklov kar pomeni, da mu je pokončna drža, značilna za tovrstne dvokolesnike  popolnoma tuja. V zvezi s samo vožnjo je potrebno pohvaliti obnašanje vzmetenja, ki je kljub najinim skupnim 190 kilogramom dobro opravilo svoje delo in SilverWinga v zavojih ohranjalo relativno mirnega. Lahko bi naštel kar nekaj “bolj resnih” motocikov, ki so po neravninah in skozi zavoje pri malce večji hitrosti in takšni  obremenitvi, celo bolj nemirni.

Zavorni sistem ni naredil bleščečega vtisa, saj se je pri močnejšem zaviranju relativno hitro vklopil sistem C-ABS in preprečil zdrs enega ali drugega kolesa. Poleg malce prešibkih zavor za uporabo pri višji hitrosti, bi tu pograjal serijsko vgrajene pnevmatike, ki bi po mojem mnenju morale imeti nekoliko več oprijema. Če SilverWing ne bi bil opremljen s sistemom C-ABS, bi lahko pri nepazljivi uporabi prednje zavore zaviranje kaj hitro postalo bolj adrenalinsko, kot bi si voznik želel. Omenjeni sistem si sicer zasluži pohvalo, saj deluje odlično in je zagotovo zelo priporočljiv dodatek k varnosti.

Kakšen je torej zaključek?

Kljub začetni nastrojenosti proti tovrstnemu segmentu dvokolesnikov sem ugotovil, da je mogoče zelo uživati  tudi na maksi skuterju. Ker je to prvi in edini maksi skuter, ki sem ga vozil, ga žal ne morem primerjati z njegovimi neposrednimi tekmeci. Vtis je torej namenjen predvsem tistim, ki tega segmenta mogoče še niste poizkusili, a o tem razmišljate. Vožnja je preprosta, agregat je zmogljiv, zaradi prtljažnega prostora je skuter zelo priročen. SilverWing je nekaj, kaj bi z veseljem imel v domači garaži za vsakodnevne opravke, skakanje po mestu, morda za občasen umirjen nedeljski izlet v dvoje do morja. Za kaj bolj športnega pa tudi v prihodnje ostajam na “zaresnih” motociklih. Vtis bi bil najbrž še mnogo boljši, če bi SilverWingu v tovarni namestili za palec ali dva večji kolesi.”

Za koga?

SilverWing je limuzina – udoben, razkošen in velik. Poskrbel bo, da boste v službo in nazaj prispeli hitro, varno in brez bolečin. V udobju vas bo popeljal na nedeljski izlet in pri tem naredil vtis. Celo zagrizenim motoristom bi kot “delvoni konj” utegnil zlezti pod kožo. Le dame bodo ob postavljanju skuterja na sredinsko stojalo morda potarnale nad veliko maso.

Cena: 8.890 evrov