Domov Testi Test: Yamaha FJR 1300 2013

Test: Yamaha FJR 1300 2013

Kaj preostane motoristu, ko preraste športne motocikle in si zaželi več udobja? Gold Wing? Ni nujno.

20

Konec februarja mi je motorist z res dolgim stažem razlagal, katere superbajke si je lastil v svoji karieri divjanja po cestah in dirkališčih: CBR (več njih), GSX-R 750, nazadnje YZF-R1 … Zdaj pa ima FJR, pravi, in navdušen razlaga kako motocikel leti, a je hkrati prijetno udoben. Približno tako si predstavljam tipičnega lastnika nove FJR: je izkušen motorist, zna in želi se peljati hitro, a tudi udobno.

Prejšnji model Yamaha FJR 1300, ki je bil z manjšimi spremembami na trgu od leta 2001, je žal eden tistih motociklov, ki ga nikoli nisem imel priložnosti preizkusiti. Zato težko primerjam razlike med starim in novim modelom, ki je z letom 2013 dobil spremenjen videz z LED smerniki in pozicijskimi lučmi, novo motorno elektroniko (YCC-T), nadzor proti zdrsu pogonskega kolesa, tempomat, možnost izbire med dvema različnima programoma delovanja motorja, nov izpušni sistem, električno nastavljiv vetrobran, izboljšano vzmetenje, modernejše merilnike s potovalnim računalnikom in nova stikala.

Kar lep seznam novosti, a vseeno gre le za prenovo. Dva ključna elementa, motor in okvir, v osnovi ostajata nespremenjena.

Pridevnik “lep” se motociklu poda. V tednu druženja ga ni bilo občudovalca, ki bi pograjal športno-eleganten videz velike Yamahe. Nekam nenavadno deluje edino takrat, ko je vetrobran v zgornjem položaju. Ko se človek sprehodi okrog motocikla in si ga ogleda z očmi in prsti, na področju oblikovanja in kakovosti izdelave pusti Yamaha dober vtis. Nič revolucionarnega in dih jemajočega, a “na nivoju”. Kar se oblikovanja tiče, me je zmotilo (pa nisem bil edini) le manj estetsko oblikovanje stikal. Še posebej izstopa tisti za upravljanje potovalnega računalnika, nastavljanje višine vetrobrana in ogrevanja ročic – vse to namreč počnemo z enim dvosmernim gumbom (+/-). Tudi postavitev okorno oglatega kosa plastike je nekoliko od rok (od prstov, če smo natančni).

Položaj voznika za krmilom povsem ustreza športno-turističnemu tipu motocikla, ni pa nujno, da bo tak vsakomur všeč: telo je nagnjeno rahlo naprej, zato teža, če je telo sproščeno, deloma visi na rokah. Sedež je prostoren in dobro (ravno prav trdo) oblazinjen, nedaleč od kolen pa se razširi plastični oklep in tako pred vetrom zaščiti spodnji del telesa. Ta bo morda voznikom z dolgimi nogami celo v napoto?

Eden izmed komentatorjev pri objavi prvega vtisa je omenil, da je bilo pri prejšnjem motociklu problematično vrtinčenje zraka okrog krmila. Tega na preizkusu novega modela nisem zaznal, je pa vetrna zaščita v zgornjem položaju ravno na meji, da bi tok zraka spravila preko čelade. Če s svojimi 181 centimetri višine vzravnam hrbet in vrat, v čeladi kar precej šumi, z malenkost nižje sklonjeno glavo pa te težave izginejo.

Motor nudi pričakovano glede na prostornino in zasnovo: je miren, se mehko odziva, ne trese in klasično po štirivaljno tuli. V peti prestavi (ja, samo pet jih ima) je mogoče voziti skozi mesto in se s slovenske strani povzpeti do mejnega prehoda Ljubelj (preizkušeno). V vrtljajih blizu prostega tega nič ne kašlja, nič ne cuka, a tudi ne sume, ko obrnemo ročico za plin. Če voznik hoče živahneje pospešiti iz zavoja, se mora glavna gred vrteti vsaj s 3500 vrtljaji. Saj potegne tudi z manj, ampak (pre)počasi. Po mojem prepričanju so “manj-valjniki” za naskakovanje na kratko zavitih cest primernejši; enako velja za vedenje FJR v krajših zavojih. Šele proti koncu testa sem dojel, da je treba voziti s telesom (z ritjo, če smo natančni) in manj z rokami oziroma krmilom, saj v ovinkih motocikel, še posebej pri hitrejših manevrih, od voznika zahteva kar precej napora. Če ne verjamete, vprašajte kakega policista na motociklu, kako se obnese na poligonu med stožci …

Drugačna zgodba se piše na bolj odprtih cestah in avtocestah, kjer se omejitve hitrosti zazdijo hecne. Vožnja s prepovedanimi avtocestnimi hitrostmi je zaradi močnega motorja, učinkovite vetrne zaščite in dobre smerne stabilnosti sila prijetno opravilo. Tudi tresljajev, razen rahlega gomazenja na krmilu, ni. Poraba goriva se bo takrat približala sedmim litrom na sto prevoženih kilometrov, pri normalni rabi pa se je ta številka giblje okrog šestih litrov (povprečje se je gibalo od 5,8 do 6,7). To je, glede na prostornino, težo in zmogljivosti sprejemljiva, ne pa rekordno nizka številka.

Izklopljiv nadzor proti zdrsu zadnje pnevmatike deluje hitro in mehko, brez nadležnega in predolgega odvzemanja moči. Tempomat prav tako. Vzmetenje? Glede na zmeren tempo vožnje je zadaj bolj ustrezala nastavitev “soft”, saj je trda nastavitev povzročala neudobno odbijanje zadnjega dela preko kratkih grbin, verjamem pa, da glede na športno zasnovo celotnega paketa komu ugaja trša nastavitev. In bosta zadovoljna oba: on, ker bo lahko hiter in ona, ker se zadaj sedi udobneje kot na R1.

Cena: 16.990 evrov

OCENA
Oblikovanje in izdelava
Elastičen, miren in zmogljiv motor
Natančen menjalnik s kratkimi gibi
Delovanje nadzora proti zdrsu pogonskega kolesa in tempomata
Učinkovita vetrna zaščita
Udobje
Stabilnoist pri visokih potovalnih hitrostih
Masa, ki se čiti na krmilu
Okornost pri nizklih hitrostih
Trda ročica sklopke
Dolg gib ročice plina
Prejšnji članekTest: BMW R 1200 GS
Naslednji članekPrvi vtis: Honda CBR500R
vozili-smo-yamaha-fjr-1300-2013Konec februarja mi je motorist z res dolgim stažem razlagal, katere superbajke si je lastil v svoji karieri divjanja po cestah in dirkališčih: CBR (več njih), GSX-R 750, nazadnje YZF-R1 … Zdaj pa ima FJR, pravi, in navdušen razlaga kako motocikel leti, a je hkrati prijetno udoben. Približno tako si predstavljam tipičnega lastnika nove FJR: je izkušen motorist, zna in želi se peljati hitro, a tudi udobno.

20 KOMENTARJI

  1. Dr. Jakob, nimaš in imaš prav. Poanta je samo v tem, da so pri FJR prestavna razmerja daljša, po domače in v mehanskem jeziku povedano je menjalnik dolg.. Upam, da štekaš. Neglede na vse skupaj pa bi glede na moč motorja lahko bila tudi 6 prestava, morda kakšen dober zob manj na stožastem zobniku. Veš tudi sam pri moji kravi iščem 7. prestavo.
    Duce 748, sprobaj FJR-ja boš hitro spremenil mnenje.
    Vsekakor pa se ne moram strinjat z danimi opombami pod minus, češ, da se masa motorja čuti na krmilu in okornost pri malih hitrostih. To dvoje ne bo držalo. Jasno, da je to potovalnik s 260 kg je pa napram nekaterim kravam zelo lepo vodljiv tudi pri nizkih hitrostih. Če mu je kaj očitat je to glede na potovalnik, nekoliko slabša veterna zaščita, glede na konkurenco. Pa kljub temu še kar solidna.

  2. glede na to da je to kar močna zadeva bi jo dal bolj ob bok kakemu K1600 kot pa RT-ju.. Glede na to kok težji je K1600 je igračka napram FJR (ta stari k ta nove nisem vozu)..Ne vem, ampak jest v FJR1300 ne vidim poante ..žal..

  3. @Rocky, lastil sem si fjr, sicer ne novi model, od tega je minilo kar nekaj časa, a vseeno, rižeki mi niso ok, dolgo nazaj sem to spoznal, je pa tak, da letno prodam nekaj motorjev različnih znamk in kategorij, za svoj gušt pa imam vedno zadnji model svoje znamke, ki vsaj zame je najboljša, prodaja pa se, ko pride novi model, je pa res, da zase lahko izbereš najbolj ustrezno samo takrat, ko si marsikaj poizkušal oziroma posedoval, zato rekla – kazala pri meni ne pali

  4. Rocky: Ne boš verjel, ampak sem vozil FJR in ne samo eno njih. Pa sem pri čisto vsaki pogrešal 6. prestavo. Preprosto zato, ker se je v 5. pri potovalni hitrosti (ni bila ravno v zakonskih mejah) preveč drlo vse skupaj. Isto napako ima po mojem mnenju XJR. Kar se pa voznosti tiče… thja, je krava, ampak vse skup je zapakirano v prav sposobno kombinacijo. Resno, kar se mene tiče, ji res manjka samo 6. prestava. Do takrat pa me ne zanima.

  5. Sicer res da še nisem vozil FJR (si želim), se mi zdi da bi takemu motorju ne manjka 6. prestava, ki jo ponavadi dodarjo s prerazporeditvijo obstoječih prestavnih razmerij, za optimalnejše obrate pri vseh hitrostih (kot pri manjših avtih), ampak mogoče ugodnjejše prestavno razmerje v 5. prestavi pri AC hitrostih. Konec koncev ima dovolj moči in navora (za touring vožnjo), da ni potrebno ves čas prestavljati in iskati optimalne obrate. Zato ima tudi veliko potovalnikov \”le\” 5 prestav.

  6. FJR Forewer… v moji garaži je parkirana že 10 let, 950000km, skratka ljubezni so večne….osnova je po 10 letih identična, plastike, elektronika in ostalo pa stane 5 jurjev več, kot sem plačal jaz pred desetimi leti! Motor je nezahteven za vzdrževanje, se ne kvari, skratka A1! Je definitivno najbolj športen potovalnik na trgu in to mu daje poseben pečat! 5 stisne čez 260…..ne vidim potrebe po 6 sti!

  7. Od l.2010 vozim FJR in glede na debato tule lahko pripomnim, da bi se kar strinjal z dr.J, le, da 6. prestavo, oz. overdrive potrebuješ samo na AC. Za magistralke je obstoječi menjalnik in agregat poezija! Izjave o neokretnosti so pa tako malo za lase privlečene, v smislu: edini pravi in ohinsploh potovalnik (enduro, SS) je BMW (že večkrat opaženo v člankih)! Namreč, po 50 tkm prevoženih skozi Dolomite, Korziko, Durmitor, Albanijo, Bosno…, lahko zatrdim, da se pelje skozi serpentine skoraj kot SS motor. Lahko pa ima avtor drugačne izkušnje oz. stil vožnje.

  8. Šeste prestave zaradi razlogov, ki jih navajate (dovolj moči in navora, dolga prestavna razmerja) ne pogrešaš pretirano, nič pa ne bi škodovala če bi bila, ker se skozi menjalnik res lepo \’sprehaja\’.
    O okretnosti v serpentinah: verjamem, da se motorja s kilometri navadiš. Tudi meni je proti koncu zlezel pod kožo tudi v krajših zavojih, a vseeno trdim, da je v kratkih zavojih (ali pa na poligonu) naporen. Vprašajte policiste na motorjih, ti imajo kar veliko izkušenj…
    Pomaga pa, če motor začneš vozit z ritjo in telesom in malo manj s krmilom!

  9. FJR je super motor. Je pa v primerjavi z BMW R?RT precej bolj glasen (kmalu postane moteče), manj okreten, ima bolj prisiljeno držo (kakor za koga), bolj živčen agregat pri speljevanju. To je samo moje mnenje. Rad bi pa obrazložitev vožnje z ritjo in telesom in malo manj s krmilom. Če se prav spomnim, sem ti rekel, da s krmilom usmerjaš motor.

  10. Tehniko vožnje je težko razložit na kratko. Nekako tako sem mislil, da manj delaš s krmilom in več s prenašanjem teže na sedežu/zadnjici. Brez presedanja. Malo probavaš v zavojih in vidiš, kako gre lažje…

  11. Pelješ se po cesti, pred teboj ovinek (eden ali drugi, sploh ni važno), z rahlim potegom ene roke in potiskom druge roke premakneš krmilo v nasprotno smer ovinka in motor se \”sam\” odloči odpeljati ovinek brez, da bi premikal telo. V ostrih ovinkih je seveda potrebno zaviti s krmilom v ovinek. Ampak tukaj je beseda o Yamahi FJR 1300, katera je zelo dober motor. Mi pa ni preveč všeč tako na dolgo preračunan menjalnik. Bolj bi mi bilo všeč šest krajših prestav. Je pa resnično čutiti navor in kmalu ne veš, v kateri prestavi se voziš. Pa na hitro pogledaš armaturo, pa zveš.

Exit mobile version