Nekaj je zagotovo kot pribito – ob pogledu na novo Hondino 500-kubičnico ne bo nikomur vztrepetalo srce. Ni ne dih jemajoče lepo oblikovana, niti ovešena z vrhunsko tehniko. Na prednjem kolesu je zgolj en zavorni kolut in bolj kot na CBR600, spominja na 250-kubično različico. A lej ga zlomka, kaj vse se finega skriva pod oklepom.
V resnici ne gre za majhno superšportnico, pač pa v plastičen oklep odet pollitrski naked. Temu primerno je ergonomija udobna in mnogo prijaznejša do voznika na daljših popotovanjih, kot bi bila prava hardcore superšportnica.
Agregat, čeprav namenjen primarno predvsem motoristom začetnikom, lastnikom izpita A2, pa je konkretno presegel od začetniškega motocikla pričakovano. Čeprav moči ni v izobilju, je podajanje te zelo dovršeno in uglajeno, zvezno, navora pa toliko, da smo na preizkusu morali večkrat preveriti ali resnično gre zgolj za pollitrski motor. Navora je največ med 3000 in 5000 vrtljaji – tam kjer ga najbolj potrebujemo, agregat pa lepo prožen, da je sprehajanja po menjalniku bore malo. Vsekakor mnogo manj, kot smo pred testom pričakovali.
In prav tako v nasprotju s pričakovanji, so tudi zavore.. zavorni kolut, ki sameva na prednjem kolesu, je brez težav kos hitrostim do katerih poskočen agregat požene lahkotno in okretno Hond(ic)o – tudi čez 200 kilometrov na uro jo bo pognal, motocikel pa bo tudi pri takšnih hitrostih ostal miren in še naprej vlival zaupanje. Ker zavorni sistem dopolnjuje tudi sistem ABS, je zadevščina še toliko bolj zabavna in brezskrbna.
