Test: Aprilia Mille Factory

Zmagovalka MASTERBIKE 2006, ki velja za enega najprestižnejših testov v svetu in na katerem so udeleženi najdražji, najmočnejši in najhitrejši civilni “dirkalni strupi”, ki ga ima navaden smrtnik še možnost kupiti. Nekomu to pove vse, nekomu nič, a dejstvo je, da je Apilia Mille Factory trenutno eden najhitrejših in voznih serijskih motociklov na svetu…

Aprilia Mille (Mille pomeni tisoč) je svoje prve “korake v svet” naredila leta 1998. Bila je nekakšen odgovor na tiste čase izredno uspešnega Ducatija 916, ki pa je bil zaradi visoke cene dosegljiv le izbrancem. Aprilia je z Mille poizkusila za mnogo manj denarja ljudem ponuditi konkurenčen motor. Uspeli so, in Mille je naletela na dober odziv. Bila je prodajno uspešna, saj je s skoraj isto opremo in karakteristikami kot konkurenca bila pol cenejša, in ista zgodba se ponavlja še danes (Ducati 999 R vs. Mille Factory).

Aprilio Mille poganja 997,6-kubični vodno hlajeni dvovaljnik, ki ima valja postavljena pod kotom 60 stopinj. Vsak valj ima po eno vžigalno svečko, štiri ventile ter dve odmični gredi gnani z verigo in zobniki. Agregat po tovarniških podatkih iztisne 143 konjev na gredi pri 10.000 vrtljajih v minuti ter navor 101 Nm pri 8.000 vrtljajih v minuti. Za direkten vbrizg skrbi Siemensov večtočkovni vbrizg s po enim injektorjem. Izpuh ustreza tudi okoljevarstvenim EURO 3 normativom.

V praksi se je agregat izkazal kot odziven z zelo linearnim porastom moči brez večjih “lukenj” med pospeševanjem. Od 2.000 vrtljajev pa vse do elektronskega omejevalca obratov pri 11.000 vrtljajev v minuti vleče Mille zelo zvezno in sorazmerno mehko. Mogoče bi lahko bil agregat za spoznanje še malo močnejši in čuti se, da ga novodobna ekologija malo “bremza”. A brez skrbi, ob nakupu Aprillie Factory vam bo trgovec z veseljem prodal še enega od dveh različnih modelov Akrapovičevega izpušnega sistema. Ob zamenjavi eproma (čipa) poveča moč za okoli 7 konjev in “zbije” težo za 7,5 kilograma. Oboje je pri današnji dovršenosti serijskih motociklov relativno veliko. Akrapovičev izpušni sistem pa je po mojem mnenju tudi edini tuning, ki bi ga Mille še potrebovala – če slučajno postane “prešvoh”.

Sam šestopenjski menjalnik na Mille je dirkaško kratek in hiter, vendar bi lahko bil za spoznanje bolj točen in mehak. Ob tem pripominjam, da ne izključujem možnosti, da je na menjalniku mogoče svoj podpis pustil “mojster”, ki je vtekal naše testno vozilo. Odličen pripomoček, posebno pri dvovaljnikih, je sklopka z blažilnikom momenta, ki se pri Mille obnese odlično. Mille Factory nam je med testom “pila” med 6 in 7,5 litrov bencina na sto prevoženih kilometrov, kar je za tisočkubičnega dvovaljnika malo oziroma zadovoljivo.

Položaj sedenja je italijanskim “dirkalnikom” primerno športna drža s pokrčenimi nogami, pomaknjenim telesom naprej proti krmilu. Kakšnih daljših potovanj ali križarjenj se ne boste šli in roko na srce: z Mille Factory na potovanje je velik greh!!! 🙂 Armaturna plošča je pregledna in preprosta z analognim števcom, ki prikazuje vrtljaje, hitrost pa odčitamo v digitalni obliki. Armatura nam postreže tudi s štoparico, ki jo vsak krog posebej vklopi voznik sam z gumbom, ki je mišljen tudi za “blendanje”.

Oblikovno je Aprilia Mille Factory izredno lep ter dovršen motocikel in očitno je, da je Mille stvaritev italijanskih oblikovalcev čeprav na hitro spominja na japonsko Hondo VTR SP. Sprednji del je športno zašiljen z dvema žarometoma, ki svetita zadovoljivo, med njima pa je odprtina preko katere skozi okvir motorja dobiva

agregat svež zrak v zračno komoro. Na sprednjem delu ima dodatno nameščena na vsaki strani dve krilci, ki skrbita za regulacijo vetra pri večjih brzinah. Posoda za gorivo ima modno ostre robove in tudi zadnji del motocikla je ostro “dirkalno” zašiljen z izredno lepo vgreznjenima smerokazoma ter zadnjo LED zadnjo lučjo. Zelo lep izdelek je “zlat” okvir motorja, ki je izdelan iz aluminjaste pločevine Paraluman 450 ter zadnja polirana nihajka, ki daje motociklu pravi “racing look”. Aprilia Mille Factory ima serijsko nameščena pravtako “zlata”, izredno draga, lepa, močna ter lahka OZ-jeva kovana platišča, ki zaradi nizke teže zmanjšujejo učinek giroskopskega efekta, kar pripomore k temu, da Mille Factory med vožnjo lepše ter lažje spreminja smer in pada v zavoje.

K veliki mirnosti ter natančnosti v zavojih so poskrbele tudi odlične serijsko nameščene pnevmatike Pirelli Dragon Supercorsa, ki se po cesti in na dirkališču obnesejo odlično – edini dve hibi, ki jih Supercorsa ima sta kratka življenska doba in sorazmerno visoka cena.

Vzmetenje na Aprilia Mille Factory? Komplet OHLINS !!! In, če vam to ne pove ničesar, to definitivno ni motor za vas. Ohlins je sinonim za visoko kvaliteto in ceno butičnih izdelkov vzmetenja in Ohlinsovi strokovnjaki za vzmetenje skrbijo za samega Doktorja Valentina Rossija !!!

Spredaj ima Mille Factory nameščene USD Ohlins vilice premera 43 milimetrov in hoda 120 milimetrov, ki so popolnoma nastavljive v vseh smereh svojega delovanja in delujejo po pričakovanjih – odlično. Za blaženje krmila skrbi pravtako Ohlinsov nastavljiv stabilizator krmila in tudi zadnji popolnoma nastavljiv blažilnik je Ohlinsov, ki ima možnost ročne nastavitve prednapetosti vzmeti. Najboljše je seveda to, da vse tri Ohlinsove komponente delujejo sinhrono.

Vzmetenje je vrhunsko, a verjetno bi se zlagal, če bi trdil, da bi bil z bolj “civilno” različico Mille počasnejši. Vsem je znano, da Ohlins ne dela čudežev in ni “svetlobno leto” pred serijskim vzmetenjem, ima pa še vedno prednost pri ekstremnem priganjanju po dirkališču, ko po nekaj deset hitrih krogih začne zaradi povečane temperature sklopov vzmetenja serijsko vzmetenje “popuščati”, medtem ko Ohlins še vedno deluje kot v prvih krogih. Kakorkoli že ali polno izkoristimo Ohlins vzmetenje ali ne — občutek, da voziš na vrhunskem vzmetenju je

toliko boljši in imaš vseeno dodatne varovalke v glavi : Kaj pa če bom res enkat preveč “prletu” in me bo ravno tisti Ohlinsov procent ali dva bolšega delovanja od serijskega izvleku iz problema in zavoja !!!! Da se Mille Factory pravočasno ustavi je poskrbel italijanski Brembo. Radialne zavore P4 v kompletu z Brembovimi diski premera 320

milimetrov in radialno ročno črpalko delujejo neverjetno: pojemek pri polnem zaviranju neopisljiv in občutno boljši od vseh japonskih “cestakov”. Moje osebno mnenje je, da so zavore na Mille Factory kar malo “prehude” za cestno uporabo in v urbanem prometu je malo takšne podlage, kjer bi pnevmatika na tla lahko prenesla takšen pojemek, kot ga zmore vgrajen sistem. No, kdorkoli bo že kupil ali vozil Aprilio Mille Factory: ne pozabite na veliko mero občutka pri zaviranju!

Za vožnjo Aprilia Mille Factory ni zahteven motocikel, je pa priporočljivo in dobro, če jo ima v rokah voznik z nekajletnimi

izkušnjami in “trezno” glavo. Nemalo voznikov Aprilia Mille (kot kaže tudi italijanska in svetovna statistika) se je precenilo in, ko do limita pripelješ motor kot je Mille, je žal le malo “pilotov”, ki so ji še kos!

MASTERBIKE je test, ki ima težo v svetu in evropi. Na tem testu je Mille Factory “nabila” prav vso konkurenco od 600 do 1000 kubikov ter od dveh do štirih “cilindrov”. Na testu ni bila po podatkih ne med močnejšimi in ne med lažjimi in tisočaki so imeli tudi po več kot 30 konjev več, šestotaki pa po 30 kilogramov manj. Zdrava motociklistična logika nam pove, da Mille Factory prednosti ni pridobivala na ravninah ampak na zavitih delih Jereza.

Tisti, ki bo rekel, da mu Mille Factory za cestno uporabo ne nudi dovolj glede na njegove vozniške sposobnosti, je lahko samo dvoje : Ali je nakladač svetovnega formata, ali pa mu toplo svetujem naj si takoj naredi eno ali dve življenski zavarovalni polici!!!

Na test so nam motocikel posodili pri glavnem uvozniku, distributerju in serviserju motornih koles Aprilia: Avto Triglav d.o.o.

Maloprodajna cena RSV 1000 R Factory, ki smo ga testirali (modelno leto 2006), je na dan objave testa znašala 3.599.990 SIT.

Originalna dodatna oprema:

•  izpuh slip-on Aprilia by Akrapovič homologiran, cena z DDV: 249.408 SIT
• izpuh komplet Aprilia by Akrapovič homologiran, cena z DDV: 611.712 SIT
• alarm komplet z inštalacijo, cena z DDV: 71.275 SIT
• torba rezervoarja, cena z DDV: 29.240 SIT
• pokrivalo motocikla, cena z DDV: 24.000 SIT

Foto: Matej Švarc

Opomba: vse fotografije so bile posnete v kontroliranih okoliščinah: na dirkališču ali na zaprtem odseku javne ceste. Spoštujmo prometne predpise in s tem povečajmo svojo varnost in varnost drugih udeležencev v cestnem prometu.

dede

1 od 20