sobota, 30. novembra 2024

Gardsko Jezero

Lepi razgledi in pogledi na vršace Dolomitov, nekaj odsekov cest je bilo tudi slabih, lepi in zanimivi prelazi, lepe in že vroče doline.

Deli

Konec omejitev zaradi Covida-19. Končno, da lahko splaniram pot proti Gardskemu jezeru. A zlomek ne počiva. Žena je staknila prehlad, a ker je hotel ob Gardskem jezeru že rezerviran se odločiva, da namena ne opustiva in jaz grem po planu po južni strani Dolomitov po dveh kolesih, ona pa dan kasneje po avtocesti po štirih kolesih.

Prvi dan

Prve kilometre do Vrhnike naredim po avtocesti. Nato po stari cesti skozi Logatec, čez Col do – 45.94191, 13.63680  Rožna dolina Nova Gorica dotočim bencin in skozi center Gorice naprej po regionalki proti Udinam, kjer zavijem v smer Aviano. Peljem ob NATO-vi bazi. Nato zapeljem na cesto proti smučišču Piancavallo.

 

46.08672, 12.52798  razgledna točka nad Avianom. Privoščim si malico in uživam v razgledu na rahlo megleno Padsko nižino. Na severni strani pa me že pozdravljajo prvi vršaci med katere bom zapeljal.

Nadaljujem po lepi vzpenjajoči in vijugasti cesti do Piancavalla,  naredim krog po tem zimskem letovišču, ki je tudi v poletnem času lepo obiskan.

In nadaljujem po dokaj slabi neprometni cesti do: 46.18947, 12.57778  Barcis kjer je lep razgled na jezero

Ogledam si staro cesto Valcellino, ki je včasih povezovala Montereale Valcellino in Barcis. Sedaj je povezava skozi predor. Stara soteska je zares lepa z globokimi koriti, katere je v steno izdolbla reka Cellina. V restavraciji ob jezeru si privoščim kosilo. Na meniju (v italijanskem jeziku) sem si hitro izbral jed, a sem iz previdnosti preveril še pri stricu Googlu, ki mi pravi, da so izbrana jed polži. Nisem jih še jedel in tudi tokrat ne bom, zato raje izberem rebrca. Odločitev je bila dobra.

Pot nadaljujem po dolini ob reki in nato čez Passo Osvaldo. Ni nekaj posebnega, a dolina po kateri se vije cesta je zelo lepa in se zaključi s sotesko Vajont, katero na koncu zapira impozanten jez. 46.26848, 12.33033  jez Vajont.

Nadaljujem pot skozi mesto Longarone in zavijem na-

46.32449, 12.09569 Passo Duran 1605 nm.

Nato pa po dolini reke Cordevole. Na obeh straneh me spremljajo visoke gore. Pogled na njih je res velčasten,

zato vozim počasneje v smeri – 46.33861, 11.80129 Passo Vales 2032 nm., ki ponuja lepe razglede pred in po prelazu. Ko sem se vzpenjal proti Passo Vales sem v Pie´ Falcade videl dva parkirana motorja novomeške registracije. Nisem edini motorist z SLO oznako v teh krajih.

Nato se spustim v dolino. Lepa cesta rahlo vijugasta. Lepo pa tako, kot bi se vozil po Pokljuki, Povsod mogočne smreke ob cesti pa potoček. Pravšnje za dušo pred počitkom v – 46.31309, 11.66243 Bellamonte, ki je majhna vasica. Raziščem okolico in nazaj v hotel na pivo 0,0% pred počitkom.

Drugi dan

Ko pridem zjutraj iz hotela vidim redarje ob cesti. Potekajo že prve priprave za kolesarsko dirko. Trasa pa je ravno moja smer preko Passa Rolle. Pohitim, da pridem čez prelaz do 10:30, ker potem sledi zapora ceste. Jutro je oblačno in v hribih je videti megleno. Ko pridem na – 46.29631, 11.78630 Passo Rolle se že prične kazati sonce. Vsako minuto se kulisa lepša. Uživam v pogledu na bližnje vrhove in razgledu na Dolomite. Veličasten se iz megle odkriva Cimon della Pala 3184m.

46.25676, 11.80318 San Martino di Castrozza prevozim v počasni vožnji, lepo smučarsko letovišče. Nadaljujem v smeri Fiera di Primiero. Ob cesti opazim kolega z NM tablicama. Izmenjamo nekaj besed in gremo naprej vsak v svojo smer-

46.14751, 11.75916 Gobbera  nato pa proti Passo Brocon 1616 n.m., ki pa je bil zaradi plazu zaprt. Med tem ko iščem obvozno pot, se ob meni ustavi motorist Celjske registracije, ki prav tako želi preko. Malo podoživiva včerajšnji in današnji dan, se obrneva nazaj v dolino in nato vsak svojo pot. On proti domu jaz proti Gardskem jezeru. Zavijem na – 46.07768, 11.58167 Passo della Forcella 910 nm.

Nadaljujem do – 46.00174, 11.25286 Calceranica al Lago di Caldonazzo, kjer nahranim moje konjiče in grem do že doma izbrane picerije ob jezeru. Prelepa terasa mi nudi lep razgled na jezero in turistični vrvež ob njem.

Pot nadaljujem čez hrib v dolino reke Adiže. Jo prečkam in zavijem na panoramsko cesto SP45

Nato pa se po SP48 preko Monte Velo spustim v mesto Riva del Garda.

In zaradi pozne ure takoj nadaljujem po zahodni strani jezera do – 45.77565, 10.76280 soteska Brasa na legendarno Strada della Forra. Na tej cesti sem se večkrat ustavil zaradi lepih razgledov na Gardsko jezero. Naprej po balkonski cesti do razgledišča in vstopa v sotesko. Ta cesta je bila pravkar odprta po očiščenem plazu iz decembra 2020 in obnovi zaščitnih mrež. Winston Churchill jo je označil za osmo čudo sveta . Strada della Forra ali Sp 38 je opisana kot ena najlepših cest na svetu in zagotovo najlepša panoramska cesta ob Gardskem jezeru. Prav zaradi dih jemajočega razgleda in ostrih ovinkov, ki se vzpenjajo na goro s podobo jezera v ozadju, so ga uporabili kot kuliso pri snemanju filma Kvantum sočutja sage o agentu 007 Jamesu Bondu. Po ponovnem odprtju je ta cesta čez dan enosmerna. Začetek je iz ceste ob gardskem jezeru in je treba peljati proti zalednim zaselkom. Zvečer po 19. uri se cesta uredi dvosmerno s semaforsko regulacijo.

Pot me pelje po zaledju Gardskega jezera po SP38 do-

45.73903, 10.72372  Gardola, hotela kjer me že čaka žena in večerja.

Tretji dan

Tretji dan narediva izlet na Monte Baldao 1760 n.m.. Smučišče na vzhodnem zaledju Gardskega jezera. Do 45.766602,10.81279 Malcesine se pripeljeva, spakirava obleke v kovčke, nadeneva nahrbtnik in se z gondolo popeljeva na vrh. Prijetno hladno glede na vročino ob jezeru. Sprehodiva se po planini in narediva nekaj fotk.

Na povratku v hotel se ustaviva v mestu 45.88285,10.83831 Riva del Garda na kosilu in ogledu. Riva del Garda je pripadala Beneški republiki , Tridentinski škofiji , Napoleonovemu kraljestvu Italije in kasneje (1815–1918) Avstro-Ogrskemu cesarstvu (ko je bila znana kot Reiff am Gartsee ). Med tretjo italijansko vojno za neodvisnost je bila Riva del Garda pomembno oskrbovalno oporišče za avstrijsko mornarico in edino mesto na jezeru, ki so ga zavzele italijanske sile. Leta 1918, po koncu prve svetovne vojne , je Riva del Garda skupaj s preostalim delom Trentina postala del Kraljevine Italije.

Potem ženo peljem še na Strada della Forra. Pot nadaljujeva po drugi poti, kot sem šel včeraj in obiščeva še vasico 45.79258,10.74269 Vesio, od koder je lep razgled po dolini do Gardskega jezera.

Nadaljujeva do hotela na večerjo.

Četrti dan

Narediva izlet do Lago d`Iseo. Vijugasta cesta naju vodi po hriboviti pokrajini do jezera Iseo. Jezero Iseo (italijansko Lago d’Iseo znano tudi kot Sebino, je četrto največje jezero v Lombardiji v Italiji, ki ga napaja reka Oglio. Nivo jezera uravnava jez Sarnico, zgrajen leta 1933 v Fosiju.

V 45.69040,10.10027 Salzanu srečava skandinavski klub Porshejev, ki delajo svoj Alpetur. V pogovor se zapletemo z Dancem, ki nama v kratkem pove o raznih pripetljajih na priletnih konjičkih.

Z ladjico se popeljeva na največji jezerski otok v Evropi, Montisola. Prehodiva južni del obale in se odpraviva nazaj v mesto Sulzano, kjer se okrepčava. Nazaj proti hotelu izbereva kar isto pot, kot sva prišla.

Peti dan

Plan je bil, da se odpeljeva do Lago d’Idro. Ko sem pripravil kobilico za odhod, se je ulil dež. Spremeniva načrt in greva z avtom pogledat mestece 45.49143,10.60773 Sirmione. Glavna zgodovinska znamenitost Sirmioneja so tako imenovane Katulove jame ( Grotte di Catullo ), najbolj osupljiv primer rimske zasebne stavbe, odkrite v severni Italiji. Mesto je znano po termalnih vrelcih.

Dežja pa po najinem odhodu iz hotela tisti dan ni bilo več.

Šesti dan

Greva do Lago d’Idro. Vmes se ustaviva na jezu 45.70649,10.61393 Logo di Valvestino.

Pot naju vodi po vijugasti cesti do 45.76436, 10.49687 Lago d’Idro, kjer uspeva tudi zaplavati. To pa je prostor za polnjenje baterij. Zelo mirno ter lepi pogledi na bližnje vrhove in če bom kdaj izbral letovanje ob jezeru, bo to moja prva izbira. Jezero Idro je italijansko predalpsko jezero ledeniškega izvora, ki leži pretežno v pokrajini Brescia ( Lombardija ) in delno v Trentinu .

S 368 m nadmorske višine je najvišje med langobardskimi predalpskimi jezeri. Jezero se napaja predvsem z vodami reke Chiese. Ima površino 11,4 km² in največjo globino 122 m. Jezero obdajajo z gozdom poraščene gore.

Nadaljujeva preko 45.86435,10.64548 Passo dell’Ampola 725 n.m. do 45.88016,10.75275 Lago di Ledro, ki se nahaja v dolini , ki povezuje dolino Chiese z Gardskim jezerom . Na višini 655 m, njegova površina je 2,187 km² in ima obseg približno 10 km.

Pot proti hotelu naju pelje skozi Riva del Garda in po zahodni obalni cesti v Tignale, kjer je lepa razgledna točka na Gardsko jezero 45.73811, 10.73002.

Sedmi dan

Jaz se odpravim na pot proti domu, žena pa je uspela dobiti sobo še za eno noč in bo ostala še dan dlje. Za povratek prvega dne nisem imel predhodno narejenega plana poti. Na hitro sem ga naredil večer pred odhodom. Plan poti proti Gardskemu jezeru in drugi dan povratka sem vzel iz načrtovane poti na otok Elbo, kateri pa še ni bil realiziran. Zato mi je sedaj manjkal prvi dan povratka. Cilj je bil se peljati po vzhodni strani Monta Balda. Da bi čim prej prišel na to panoramsko cesto sem uporabil sugestijo iz revije Motorrad-tourenatlas-Alpen od Louisa. Šel sem  skozi mesto Riva del Garda, Malcesine in 45.70960,10.76804 v Assenzi zavil proti vzhodu na priporočeno pot. Ta pot je katastrofa razen enega razgleda na jezero. Pot je strma ozka in zastrta z grmičevjem, asfalt pa je zelo zelo slab. Tako je bilo prva – druga celih 25 km.

Ko se je cesta prevesila navzdol, je bilo lepše cesta in razgledi. Ko pa sem prispel na panoramsko cesto na vzhodni strani 45.76307,10.87672 Monta Balda pa je bila paša za oči in dušo.

Pot nadaljujem po dolini Adiže in v Roveretu zavijem preko 45.88777,11.15354 prelaza Serrada, kjer si privoščim kosilo in razgled v dolino.

Nadaljujem čez 45.91949,11.20587 passo Sommo

Skozi mestece Carbonare in lepega letoviške vasice 45.93779, 11.25519 Chiesa

Čez 45.93733,11.286646 passo del Cost, čez 45.95671, 11.32827 passo Vezzena, skozi Asiago, 45.82687,11.59904 passo Stretto, Bassano del Grapa do kraja 45.81055,11.77287 Semonzo kjer zavijem na panoramsko cesto SP140 Monte Grapa 45.86162,11.80689. To je lepa panoramska cesta na višini 1200 do 1500 m nadmorske višine z lepimi razgledi na Padsko nižino.

Panoramsko pot zaključim v kraju 45.87829,11.95480  Pederobba in se usmerim severno ob reki Piava. Prenočim v majhnem kraju z imenom 45.93875,11.93621 Vas.

Osmi dan

Zgodaj nadaljujem pot po levem bregu reke Piave do 46.07358,12.13303 Trichiana. Zavijem na cesto SP635 smer 46.00681,12.16941 passo San Boldo. Prelaz leži na južnem robu Alp in povezuje Val Belluna z Val Mareno na višini 706 m. Prelaz cestne oznake SP 635 je prevozen samo po enem voznem pasu, promet pa je urejen z več semaforji. Obstaja omejitev hitrosti 30 km/h in omejitev višine 3,2 m. Obstaja pet predorov, vdelanih v skalo z ostrimi zavoji in šest mostov. Čeprav je bila potreba po preureditvi strme ceste čez prelaz San Boldo v cesto za motorna vozila že ob koncu 19. stoletja, je ta projekt zamrl, dokler ga avstro-ogrska vojska ni dokončala od februarja do junija 1918, kot del prve svetovne vojne. Cesta za oskrbo Piave fronta je bila zgrajena v samo treh mesecih. Zaradi kratkega časa gradnje je dobila vzdevek »Cesta 100 dni«. Vojni ujetniki, starejši, ženske in otroci lokalnega prebivalstva so bili prisiljeni služiti za njeno gradnjo. V zadnji gradbeni fazi je to strateško pomembno povezavo v treh izmenah gradilo 1400 delavcev. Kljub izredni topografiji je zahteva, da se cesta uporablja za prevoz težkega topništva in zalog, pomenila, da naklon ni smel preseči 12 %.

Nadaljujem pot proti mestu 46.26764,12.30155 Langarone. Vse skozi me spremljajo lepi pogledi na vršace.

Severno iz mesta sem zgrešil izvoz iz glavne ceste SS51 na staro cesto po dolini Piave. To bo moralo ostati za drugič.

V 46.494175,12.45220 Lozzo di Cadore zavijem na SS52 čez 46.45941, 12.50949 pass d. Mauria

proti Ampezzo in naprej do 46.39728,13.00889 Tolmeča

V Klužah zavijem desno proti 46.42272,13.56337 Predilskemu jezeru. Še zadnjič naredim fotko na krasne vršace

In jo mahnem preko Rateč domov.

Utrinki: lepi razgledi in pogledi na vršace Dolomitov, nekaj odsekov cest je bilo tudi slabih, lepi in zanimivi prelazi, lepe in že vroče doline. Nisem podiral hitrostnih rekordov, bilo pa je veliko razgledovanja, ostal pa je lep spomin na turo. Po glavi se že smukajo novi plani po Dolomitih. Poti po njih je še veliko, prav tako razgledov.

Več novic

Zadnje novice