Drive test: Yamaha TDM 900 2002

Zgodba o uspehu
Deset let nazaj (po Yamahinih izračunih), enajst let nazaj (po mojem vedenju) oz. dvanajst let nazaj (v času ko tole berete) so pri Yamahi na trg izstrelili motocikel po imenu TDM850. To so naredili s stilom, na Fuertaventuri, na Kanarskih otokih. Točno 12 let kasneje, danes, in na isti lokaciji, je Yamaha predstavila naslednika tega potovalno-cestnega hibrida.

Ko je TDM 850 stopil na plano, velikih potovalnikov v stilu Triumphovega Tigra, Apriliinega CapoNorda ali Hondinega Varadera, še ni bilo. Dejansko je bil prvi motocikel, ki je promoviral enostavno vodljivost, užitke, zabavo, sprostitev, vsestranskost in “enjoy-your-life” življenski stil. Angleži so ga sicer bolj bledo sprejeli, je pa zato na “kontinentu” žel neverjetne uspehe in v tem času postal eden izmed naj naj prodajanih in bolj malo kritiziranih motociklov.

Nov model se mora sicer spopadati z večjo konkurenco vsestranskih motociklov (tudi Honda VFR je nova za leto 2002), a so pri Yamahi kljub temu nadve optimistični. Le kako ne bi bili; s takšnim renomejem kot ga ima TDM se jim verjetno ni potrebno ničesar bati.
Poglejmo si, če bo TDM 900 2002 upravičil sloves svojega imena…

Vožnja

Težave. Nepregleden gorski ovinek se še bolj zapre in totalno ga userjem. Lovim nekega španca, amaterskega dirkača, ki kar leti in ki cesto pozna bolje kot svoj žep. Za ovinek sem pričakoval pravi kot, a se izkaže, da je čisti U ovinek. Za nameček ga še odpeljem narobe: oči so zafiksirane na gmoto kamenja pred mano, namesto v izhod ovinka. Jasno, točno v to kamenje sem namenjen. Na pol poravnam zadevo in pohodim zavore, zadnje kolo zablokira in začne opletati. Nato tišina… Verjetno najboljše zavorne čeljusti na svetu, vzete iz Yamahe R1, več kot odlično opravijo svoje delo: ustavim se slab meter pred robom ceste!
Minutko kasneje, na poti proti novemu ovinku, razmišljam o tem, da je nova TDM velik korak naprej, in da sem tako nabit z adrenalinom, da bi zadevo iz prejšnjega ovinka ponovil še enkrat…

Kljub temu, da je na prvi pogled dosti podobna svoji predhodnici, lahko zatrdim, da je vožnja z novo popolnoma drugačna. Še boljša, še lažja in še bolj zabavna… Resda je 2002 R1 bila večkrat omenjana v naslovih člankov v časopisih in na web-straneh, a nov agregat, nova šasija, in izredno izboljšana ergonomija, so naredili TDM 900 za nabolj predelano novost v Yamahini 2002 kolekciji.

Celodnevni komfort, dobro pregledna pozicija voznika, motorno srce, ki prede, in ostra šasija pomenijo le eno: užitek.

Šasija

Lahko bi rekel, da je najpomembnejša pridobitev nova šasija: motocikel je naredila okreten in uren. Trše vzmetenje pomeni tudi bolj samozavestno vožnjo skozi ovinke. Spominjam se starega modela: ob prvem pritisku na zavore je počepnil kot stara mama (da ne rečem česa hujšega!). Široke belance se je potrebno navaditi, še posebej če ste vajeni športnikov, a po kakšni urici ovinkov se nimate več česa bati.

Ko zadevo premetavate do konca, se motocikel začne naslanjat na tla. Najprej s stopalkami in (njihovim) spodnjim distančnikom, nato s ščitniki na osrednjem delu izpuha. Če pretiravate, vam tudi Dunlopove D-220 pnevmatike ne morejo več pomagati. Zdržijo sicer nore naklone, a moram priznati, da se pri ovinkanju pri visokih hitrostih rahlo “zvijajo”.
Meglenost in opotekanje, ki so ju nekateri očitali 2001 modelu, sta stvar preteklosti. Yamahini inženirji so namreč motorno srce v okvir namestili bolj pokončno, tako prenesli več teže na prednje kolo, in s tem težišče prenesli skorajda točno na polovico (natančno, 49.8% bi naj bilo spredaj in 50.2% zadaj). Novost je tudi aluminijasta nihajna roka, ki z večjo rigidnostjo izboljša vzmetenje.

Agregat & “stuff”

Šasija je dejansko velik skok naprej, zato se popravki motornega srca ne zdijo tako zelo revolucionarni. Moč je zrasla za 9 konjev (na 86), a pri Yamahi dodajajo, da je navor pri kateremkoli številu obratov večji za desetino, ponekod tudi za četrtino! Razlog za to naj bi bil elektronski ventil, ki regulira dotok zraka.
Pospeševanje je sprva odlično: iz mesta kar poleti, nato pa se lahko, predvsem voznikom športnikov, zdi preveč umirjen. Vzrok temu je enakomerna krivulja navora, kar vzbudi napačen občutek, da agregat ni tako močen, kot dejansko je.

Yamaha je pri TDM 900 končno dokazala, da zna narediti tudi spodoben menjalnik. Vozniki starega modela so morali imeti dosti moči v desni nogi in obeh rokah: prvo zaradi prestavljanja (ali bolje rečeno, udrihanja po stopalki), drugo pa za to, da so motocikel obvladali, saj je skakal naokrog kot mlad žrebiček. Pri 2002 modelu je zadeva poezija. Do hitrosti 220 km/h se skozi šest prestav prebijem brez zapletov in čudnega pretikanja (ter, seveda, brez mojega preklinjanja).

Druga pogosto kritizirana točka starega modela je bil izpuh: nekaterim je začel na spojih rjaveti že po nekaj mesecih uporabe! Na novem modelu so se znebili jekla, kar pomeni konec omenjenih težav.

Katalizator in elektronsko vbrizgavanje goriva (donirano iz FJR 1300) sta del ekološke osveščenosti in lobiranja na “zelena čustva” uporabnikov; hkrati pa katalizator pomeni, da bo aftermarket izpuh motociklu dodal dodal nekaj konjičkov in odvzel nekaj kilogramov odvečne teže.

Vetrobran se zdi na prvi pogled bolj igračka, a je vožnja tudi pri hitrosti 170km/h udobna in neutrujajoča. Yamaha pravi, da so izboljšali tudi žaromet, jaz pa sem veselo pozdravil izboljšan pogled skozi ogledala: videl sem cesto in ne moja ramena! 🙂

Razsodba

Po testu lahko odgovorimo na naše vprašanje: z zadovoljstvom ugotavljamo, da bo nova TDM 900 ne le upravičila sloves svojega imena, temveč ga še izboljšala… Trg litrskih potovalnikov je resda bolj in bolj mamljiv za proizvajalce, a se Yamahi za svoj tržni delež ni potrebno bati. Nasprotno, menim, da so svojo uspešnico zamenjali ravno pravi čas, ji izboljšali ravno pravšnje stvari, s čimer bodo nedvomno pridobili nov krog oboževalcev.

V Sloveniji jih še ni moč videti, pri Delta Teamu pa pravijo, da imajo naročeno eno testno zadevščino. Sprejemajo že naročila, motorji bodo dobavljivi v začetku naslednjega leta. Cena? Cca 2 mio SIT.