Platišča z naperami, lična črno-bela poslikava prednjega blatnika in rezervoarja, ki se žal ne nadaljuje na zadnji del motocikla in veliko z občutkom izbranega kroma resnično nikogar ne pustijo hladnega.
Pa čeprav gre za bavarski motocikel s “starinskim” zračno-oljno hlajenim bokserskim agregatom, ki (mimogrede) že zdaj izpolnjuje normativ Euro 4. BMW uvršča tega Roadsterja med mestne (urban) modele, čeprav ta to nikakor ni, ker se ponaša z blažilcem krmila, po katerem v mestu zagotovo ni potrebe, in ker je kardan na tem modelu pregrob za pogosto pretikanje prestav. Motocikel je tudi malce preširok, da bi bil v mestu zares zelo uporaben.
Blažilec krmila
Motoromojstrovalci znajo povedat, da je BMW R1200R Classic neokreten in težak motocikel. Seveda ga nikoli niso peljali ali vsaj preverili njegovih tehničnih podatkov, ki razkrijejo marsikaj zanimivega. Recimo to, da je pripravljen na vožnjo le kakih 9 kilogramov težji od Triumphovega Speed Tripla in le dva (2!) kilograma težji od Kawasakijevega Z1000. V sebi skriva dvakrat več elektronike kot povprečen slovenski avto.
Z izjemno bogato (žal doplačljivo) opremo, lahkotno vožnjo in za moj način vožnje nekoliko prenizko postavljenimi stopalkami, smo s tem lepotcem prevozili nekaj izredno lepih in lahkotnih kilometrov, predvsem pa bili navdušeni nad nizko porabo. Le na avtocesti se ne počuti najbolje.
Pravi kafe racer, na cilindrih si lahko skuhaš kavico 🙂
classic ni malo dvobarvno in okrogla luč s kromanim obročem ter špic feltne ..oblika tanka ter sedež – in pokrovi ventilov – bi pa res sodili malo bolj klasični k temu nazivu .. če so taki mojstri naj naredijo pravi classic kot sta kawa w800 in boni … r100 zadnja serija mi je zanimiv…
thumper če bi rad več klasike in kroma bo motor takoj 50 kg težji kar je spet mu za marsiktere, torej treba se držat toka konkurence, ker če preveč izstopaš že ni prav, za kar je BMW velikokrat označen.