Domov Testi Prvi vtis: Ducati Diavel Carbon

Prvi vtis: Ducati Diavel Carbon

Diavel navdušuje s stabilnostjo v vseh razmerah ter se odlično izkaže kot potovalnik ali športni naked

30

Čeprav Diavel tehta zajetnih 207 kilogramov in je tudi po merah občutno zajetnejši kot katerikoli hišni model, je dobro vodljiv. Zaslugo za dobre vozne lastnosti je pripisati dejstvu, da je  Ducati 1200-kubičen, 118 kW oziroma 160-konjski agregat vtaknil v paličast okvir osnovan na dognanjih razvoja superbike modela 1198.

Agregat je enak Testastretta II kot ga najdemo v Multistradi, a tu je oborožen z zajetnim izpušnim sistemom, ki moč motorja dvigne še za dodatnih 9 kW. Zmogljivost agregata v srednjem območju vrtljajev je navdušujoča. Motocikel je obut v pnevmatike Pirelli Diablo Rosso II in zadnja, mer 240/45-ZR17, je tako zajetna, da ukrade pogled skoraj vsakega mimoidočega, hkrati pa pogojuje specifično izkušnjo vožnje. Profil je “ostrejši” in pripomore k lepšemu nagibanju v zavojih, receptura zmesi gume pa poskrbi, da pnevmatike nudijo res dober oprijem.

Ducati Diavel Carbon navdušuje s stabilnostjo v vseh razmerah ter se odlično izkaže kot potovalnik ali športni naked – ne glede na to, ali sem na avtocesti v šesti prestavi pri 4000 vrtljajih obrnil ročico ali na izhodu iz tesnega zavoja lovil najvišje vrtljaje v drugi prestavi, je agregat postregel z obilico moči, kateri ni in ni bilo konca.

Sedež se mi tudi po celodnevnem preizkušanju ni zameril; nanj, na krmilo in stopalke pa se ne prenaša skoraj nič vibracij agregata.

Pozornost do podrobnosti in izdelava sta pri Diavelu dosegla višji nivo kot smo tega sicer vajeni pri Ducatiju. Večina sestavnih delov je izdelanih iz jekla, aluminija ali ogljikovih vlaken – plastike skorajda ni.

Paket elektronike je impresiven in med drugim ponuja odlično delujoč tristopenjski sistem ABS. Diavel je zelo zmogljiv  kos motocikla, ki zagotovo ne sodi v razred križark.

Prejšnji članekTednoskop, 9.2.2011
Naslednji članekDucati Diavel
Mednarodno priznan motoristični novinar z goro izkušenj. Objavlja v revijah več kot 40-ih držav sveta. V zadnjih nekaj letih prisoten na vseh pomembnejših svetovnih testiranjih motociklov. Med sebi najbolj drage pustolovščine zadnjih nekaj let šteje podvig s serijo Yamahinih terenskih modelov na Lilehammerski olimpijski bob stezi. Obožuje vse kar se vozi hitro in dinamično, a skrivoma goji plamen za italijanske motocikle.

30 KOMENTARJI

  1. …strinjal se nebi samo s tistim o udobju: sedež, položaj stopalk in ergonomija sta se mi v primerjavi z Vmaxom zdela enostavno pod povprečjem! Sedel kar precej časa na obeh v Veroni. In še nekaj “preizkuševalcev” je tudi to potrdilo. Vizualno pa špica!

  2. …kar se sedenja tiče je mene zmotil predvsem položaj nog – stopalke pomaknjene malo naprej in razmeroma visoko ter napram razmeroma nizkega sedeža sem imel noge res preveč naprej pokrčene, pa merim 177 cm… nekako res čuden občutek, glede na vmaxovo udobno pozicijo.

  3. diavel… lep je z vseh strani, na katerih vidiš zgolj njegov desni bok. levemu boku manjka simetrije, polnosti za popolnost… hmmm, manjka mu izpuh na levem boku. izpuhi so tisto, kar recimo vmaxa naredi impozantnega, vsaj za moj okus, ne glede s katerega kota ga pogledaš. kljub uporabi “žlahtnih” materialov (kompozitov) diavel deluje plastično na otip in pogled. dosti bolj kot novi vmax, ki pa je napram staremu v-maxu tudi dokaj (pre)plastičen. glede diavelovega sedeža sam nimam pripomb, je pa ergonomija kot taka na vmaxu za moje pojme udobnejša, bolj neprisiljena, manj utrujajoča (sam sem visok 182cm). na eicma 2010 sem šel predvsem zaradi diavela… da zdaj lahko potrdim, da je vmax še vedno na prestolu razreda powercruiserjev… kljub temu se pa strinjam s tem, da je diavel trenutno najlepši ducati…

  4. novinar navaja, da se diavela uvršča med v-maxa in street roda, ter da je to narobe… sicer pa članek bolj kot strokovni test deluje na marketinško novico. pa še to; v-max pač ni isto kot vmax… med njima je 25let evolucije… če drug ne, bi moto novinarji morali pravilno navajati modele motorjev, ki jih primerjajo… hmmm, mogoče se mu je pa zanalašč tako zapisalo… lokalpatriotizem pač velja, kajne??

  5. Če Moto.it novinarju lahko pripopamo nalepko lokalpartiotizem, se to ne more reči za Phila Westa, novinarja MCN, ki glih tako ugotavlja, da se Diavela sploh ne da primerjati z V rodom in Vmaxom. Way beyond – daleč onstran, pravi novinar, ko govori o voznih lastnostih v primerjavi z Vrodom in Vmaxom, obenem govori celo o revoluciji v tem segmentu. Torej dva novinarja iz dveh različnih držav delita podobno mnenje o Diavelu. Globalna zarota ali pa počakajmo kaj bodo povedali še Nemci, Američani…..:)

  6. iz MCNjevega pisanja nekako izhaja tudi to, da ima diavel hud price-performance napram vmaxu. pri čemer navaja, da diavel stane £13k, vmax pa £22k. pri nas je malce drugače… diavel cca 20k€, vmax 23k€… res zgleda da je primerjava med mopedoma odvisna tudi od tega, na katerem trgu se ta primerjava odvija… šment, kajne? zgleda, da se bomo še načakali… najbolje pa je, da počakamo na kak objektiven test nekoga, ki bo v garaži imel oba… 😉

  7. Tega qvazimodo mopeda res ne moreš primerjat z v rodom al pa v maxom, oba sta klaso višje od te gare, ma prav razočaran sem na ducatijem da niso lepši moped naredili, to je dizajner -vajenec spacal in ziher je bil najslabši v razredu.

Exit mobile version