Pri Hondi so letos napadalno razpoloženi. Vsaj v rangu srednje zmogljivih motociklov. Mednje spada tudi Integra (ne, ni športna kot avtomobil). Pa čeprav “sodi” med skuterje (vsaj na ceniku), je bolj motocikel kot maksi skuter. Ker premore pnevmatike, kakršne najdemo na srednje zmogljivih motociklih in (žal) malo prostora pod sedežem. Tja spravimo le malo Jet čelado. Izgleda pa kot maksi skuter, na njej se tudi sedi kot na maksi skuterju, pa vendar to ni.
Agregat je odličen. Porabi skoraj nič. Tukaj je Honda vrgla rokavico ostalim proizvajalcem, vključujoč BMW-ju z njegovim varčnim 800-kubičnim dvovaljnikom. Menjalnik z dvojno sklopko navdušuje z uporabnostjo in enostavnim rokovanjem. Malenkost počasno avtomatiko lahko ročno “spodbudimo” če nam tako paše. Navdušen. Zavore zadostujejo, prednja bi vseeno lahko bila zmogljivejša. Le sedež bi lahko bil malo bolj podoben tistemu na Gold Wingu (udobnejši).
Ja, vsake toliko dobim v roke motocikel, ki enostavno paše, pri kateremu vsakič znova spet uživam v motorizmu.
Drugo mnenje (Mateja Pivk):
Pretežka, ima previsoko težišče. Premalo predalčkov, prtljažnega prostora skoraj nima, sedež je visok, širok in trd. Pa še menjalnik se čuti med vožnjo. Groza. To sploh ni skuter.
No, zamera je trajala tako dolgo, dokler sem rinila z glavo skozi zid in Integro poizkušala stlačiti v okvire pričakovanj tega, kar naj bi nudil skuter.
Ko sem se vdala v usodo, je zamera izginila v nekaj zavojih – Integra ni skuter. Integra ni motocikel. Je nekaj vmes in skoraj zagotovo najbolj posrečen Hondin “križanec” kar jih je na trgu. Agregat je simpatičen ter zabavno poskočen in odziven, vzmetenje in zavore motoristični, ne skuterski. Vetrna zaščita je odlična in lega na cesti takšna, kot bi si jo želeli le na motociklu. V resnici je Integra bližje čisto pravemu motociklu kot tisti, ki je še niso imeli prilike voziti, mislijo – je kot motocikel opremljen z drobnim “moto-škratom”, ki namesto vas skrbi za pretikanje in svoje delo opravlja vestno in dobro. Ostalo je le še čisti užitek.
