Ducati v svoji paleti ni imel modela SP vse od obdobja Tamburinija.  Modeli SP so skoraj  vedno imeli belo obarvane zadke in bili praviloma enosedi.  Ducati 1198 SP, letnik 2011 je nadomestil 1198 S.  Izpeljanke R ne bo.

Ducati 1198 in 1198 SP sta za prihodnje modelno leto dobila sistem za hitro pretikanje- quickshifter. SP je dobil tudi kompletno Ohlinsovo vzmetenje, skupaj z zadnjim blažilcem TTX in Ohlinsovim blažilcem krmila. Aluminijast rezervoar je povzet po lanskoletni posebni ediciji Corse – tehta cel kilogram manj, kot 15,5-litrski rezervoar in je od tega celo večji za poltretji liter prostornine.

Seveda je 1198 SP v resnici le nekaj, kar nas bo zaposlilo medtem, ko so prave novosti in tehnološki napredek v rokah superbike inženirjev. Ti se bodo še naprej marljivo posvečali razvoju dirkalnikov – kljub začasni opustitvi programa, saj naj bi se pri Ducatiju kovalo železo za leto 2012.

Potem je tu tudi italijanski dirkač, ki sliši na ime Valentino Rossi in prihodnjo dirkaško sezono prihaja v ekipo Ducati. Carlos Checa in ekipa Althea bosta deležna kompletne tovarniške podpore – a na dirkalniku, ki je tehnološko pol koraka za tekmeci. Iz Borgo Ponigala je slišati, da se bodo tekmeci razjokali, ko izvedo, kakšna strupenjača bo nadomestila superbike 1198.

Ducati 1198 SP sem preizkušal v Imoli.  Ducati SP se od trenutnega modela ne razlikuje veliko, a quickshifter je najnovejša Ducatijeva igrača, s katero sem se moral pozabavati. 125 kW (170 KM) sicer ne sodi v kategorijo podhranjenosti, a je v druščini tekmecev svojega razreda kljub temu eden šibkejših. Kljub temu suvereno lahko trdim, da bo novi quickshifter zagotovil boljše pospeške, kot dodatnih 10 konjev moči, 1198 SP pa se bo brez težav meril z najnovejšim “Ninjagixxerjem”.

Ducati je trenutno edini proizvajalec, ki sistem za hitro pretikanje ponuja kot del serijske opreme serijskega motocikla. V prihodnosti naj bi se obetala še bogatejša serijska oprema, ki se ne bo veliko razlikovala od tiste na dirkalnikih superbike.

Po ciljni ravnini sem držal ročico za plin privito in pretikal navzgor brez uporabe sklopke. Kar sicer vedno počnem, a quickshifter dopušča, da je plin lahko odprt tudi med pretikanjem. Pretikanje je tako skoraj trikrat hitrejše, seveda pa v tej računici nisem upošteval izgube hitrosti zaradi zapiranja plina. Med pretikanjem enota ECU nadzoruje vbrizg in vžig na podlagi vrtljajev, položaja metuljčkov in hitrosti vožnje.
Občutek med brušenjem kolen na pisti s takšno igračo je “avtomatiziran” – voznik še vedno počne to, kar počne ponavadi ter hkrati pusti prste leve roke počivati, dokler ne pride na vrsto pretikanje navzdol. Ducati je postregel s številkami  – za pretikanje v višjo prestavo z Ducatijevim quickshifterejm (DQS) voznik potrebuje 80 milisekund in 230 milisekund za klasičen pretik.

Na ravnini je občutek enak, kot bi šlo za nenaden sunek  moči. DQS priskoči na pomoč pri izhodih iz zavojev – posebno v levih zavojih (teh je v Imoli veliko), kjer je položaj desne roke manj ugoden za dober nadzor ročice.

DQS me je od zavoja do zavoja pripeljal zelo hitro- na srečo so pri Ducaitju motocikel opremili tudi z zelo dobro zdrsljivo sklopko, ki priskoči na pomoč pri pretikanju navzdol. Izredno zmogljiv zavorni sistem Brembo Monoblock parira visoko kvalitetnemu vzmetenju in nudi zelo veliko povratnih informacij. Na žalost sem se še vedno privajal na dirkališče, ko se je moj čas na testnem 1198 SP zaključil – preden sem dosegel tempo vožnje, ki bi dovoljeval, da bi sistem proti zdrsavanju pogonskega kolesa lahko zares preizkusil. A sistem je enako kot na ostalih Ducatijevih modelih, ki sem jih preizkusil  – nadzor sem pretaknil v stopnjo 2 in se malce pozabaval med spodrsavanjem kolesa.

SP je obut v Pirelli Diablo Supercorsa SP 120/70-ZR17 in 190/55-ZR17

Zaključek

Elektronski sistem za hitro pretikanje je zanimiva pritiklina. Ni sicer tako bombastična in fascinantna kot sistem nazora pogonskega kolesa, a se bo sčasoma zagovorov pokazala vredna posnemanja. DQS deluje odlično in bo poskrbel, da bo vsak voznik na progi hitrejši. Morda je to tisto malo, kar 1198 SP potrebuje, da ostane v boju – do nadaljnjega.

OCENA
Zavidljiv paket elektronske opreme
Lahek, 18-litrski rezervoar
Odlične vozne lastnosti
1198 je na koncu svoje poti razvoja
Prejšnji članekPrvi vtis: Ducati 1198 SP in 848 EVO
Naslednji članekPrvi vtis: Aprilia Dorsoduro 1200 2011
Tor Sagen
Mednarodno priznan motoristični novinar z goro izkušenj. Objavlja v revijah več kot 40-ih držav sveta. V zadnjih nekaj letih prisoten na vseh pomembnejših svetovnih testiranjih motociklov. Med sebi najbolj drage pustolovščine zadnjih nekaj let šteje podvig s serijo Yamahinih terenskih modelov na Lilehammerski olimpijski bob stezi. Obožuje vse kar se vozi hitro in dinamično, a skrivoma goji plamen za italijanske motocikle.
test-ducati-1198-sp-2011Elektronski sistem za hitro pretikanje je zanimiva pritiklina. Ni sicer tako bombastična in fascinantna kot sistem nazora pogonskega kolesa, a se bo sčasoma zagovorov pokazala vredna posnemanja. DQS deluje odlično in bo poskrbel, da bo vsak voznik na progi hitrejši. Morda je to tisto malo, kar 1198 SP potrebuje, da ostane v boju – do nadaljnjega.

7 COMMENTS

  1. “Ducati je trenutno edini proizvajalec, ki sistem za hitro pretikanje ponuja kot del serijske opreme serijskega motocikla. ”
    kot so že omenil…bmw ima to že celo leto 🙂