Kako smo zadeli na lotu in nič odnesli
Prispeli smo, pod nami beži libijska cesta, hiše ob cesti so libijske, nabito polne črpalke so libijske a če bi sodil to deželo po teh prvih kilometrih do Zuare in po mestu samem, bi si ustvaril vtis, da sem prišel v trgovsko državo v stilu tržaškega Ponte Rosa.
In to pravzaprav tudi so vse te štacune, stisnjena ena ob drugi in kupi naložene robe povsod – nakupovalni raj za Tunizijce.
Zuara je začetna in končna točka našega kroga po Libiji, zato smo tu zamenjali cestne gume za sveže še naostrene krampe in tudi pustili prikolico pri »bratu« našega agencijskega moža Fakrija, ki nas je spravil čez mejo in nas spremljal do sem. Tu smo tudi uradno spoznali, našega vodiča Omarja s svojo rumeno Toyoto 75 Pick up (ki smo jo kasneje imenovali kanarček) in policaja Alija. In tudi to, da nobeden od njiju ne zna kaj dosti angleško, čeprav so nam po mailih obljubili to “malenkost”. Fakri nam obljubi, da bomo v Ghadamesu dobili lokalnega vodiča za turo Ghadames – Ghat, ki bo tekoče govoril angleško in pomirjeni se odpravimo naprej – čim prej do Ghadamesa in dol s ceste, v brezpotja.
-
- Tilen in Noise pripravljata denar za vodiča in ostale dokumente (3750€)!
-
- Fakri “pokasira” in nam zagotovi angleško govorečega vodiča!
-
- Slavko opazi velik napis Slovenija na Toyoti in nas pride pozdravit.
Zaradi »slovensko« polepljene Toyote se, medtem ko pri vulkanizerju ob cesti v dežju menjamo gume, ob nas ustavi Slavko. Hrvat, ki v Libiji dela za Mariborsko Hidromontažo. »Ko se boste vračali, se ustavite pri meni doma,« pravi. »Pazite se libijcev, to so največji lopovi na tem svetu,« še doda v slovo. Malo izostrimo čute za previdnost, kar je morda dobro.
-
- V Zuari smo zamenjali cestne gume za sveže še naostrene krampe…
-
- Climber budno opazuje mojstra pri menjavi…
-
- …potem ugotovi, da je bolje, če mu pomaga…
-
- Dež je ponehal, a temperatura se ni kaj dosti dvignila…
-
- Naše potovanje z novimi prijatelji v novi deželi se prične…
Noise in Bladzo ugotovita, da bi že lahko dobila službo napovedovalcev komadov, ki se vrtijo na 6-ih CD-jih, ki smo jih vzeli s sabo. Prevrteli so se namreč že kakih 50-krat. Zadeva postane pestrejša, ko ugotovita, da obstaja na radiu tudi RANDOM PLAY funkcija.
Nateg dneva: Fakriju, človeku iz agencije, ki se nam prijazno smehlja, ko mu izročimo naših 3.750€, kolikor bo stal ta naš libijski špas, verjamemo na besedo, da lokalni vodiči odlično govorijo angleško in da bomo lahko sproti prilagajali plan poti.
Pozitiva dneva: Obisk prve bencinske pumpe nam na usta nariše nasmeh. Kaj nasmeh, režimo in veselimo se kot da bi zadeli na lotu. Pa saj je skoraj enako. 22 SIT za liter nafte in kakšen tolar več za bencin je skoraj »sedmica«, saj bodo razdalje v Libiji ogromne, poraba vozil v pesku pa verjetno tudi
