Po mestnih uličicah smo se popeljali s skuterjema Aprilia Scarabeo 300 in Aprilia Sportcity Cube 300.
Saj veste! Zelo težko je prepričati “pravega” motociklista, naj se vendar popelje s skuterjem. Govorim iz lastnih izkušenj. Avtomatika oziroma variomatik prenos na zadnje kolo mi ne diši. Dajte mi menjalnik, zobnike, sklopko, ročico za menjanje …
Kljub temu moram ponižno priznati, da sva tako moški kot ženska zelo uživala v druženju s Scarabeom in Sportcityjem. Po vsej verjetnosti pa je razlog tudi v dovolj močnem, 300-kubičnem agregatu, ki naju je na semaforjih vedno pripeljal na prvo “štartno mesto”, na obvoznici pa brez problema držal omejenih 130 km/h (merilnik hitrosti je pokazal še malce več).
Oba imata enak vodno hlajeni, štiritaktni enovaljnik, ki zmore 22 konjskih moči pri 7.250 vrtljajih in 22 Nm navora pri 6.500 vrtljajih. Štiri ventile v glavi krmili ena odmična gred, za dovod goriva pa skrbi elektronski vbrizg. Grla so premera 32 mm. To zadostuje, da ste v normalni mestni vožnji najhitrejši in da pri pospeševanju praktično vsi ostanejo za vami.
Scarabeu udobja ne manjka. Obilen sedež je na višini 785 mm in bo zadovoljil še tako velike zadnjice. Sopotnica se tudi malo ne bo pritoževala, pa če jo boste popeljali prav do morja. Dobro vetrno zaščito nudi priročno vetrobransko steklo, zaradi katere sem lahko neprestano uporabljal odprto jet-čelado.
Sporcity je v pogledu udobja nekoliko skromnejši, a zato deluje še bolj kot pravo vozilce za v mestno središče. Nizka, športna maska mi sicer deluje nekoliko nesodobno, prav tako se mi zdi armaturna plošča, a na njej so vsi podatki, ki jih potrebujete, vključno z analognim prikazom količine goriva.
Pri Scarabeu za dobro, že kar motociklistično počutje skrbi šasija. Spredaj ima 16-palčno kolo in zadaj 14-palčno, zaradi česar je občutek izredno varen. Spredaj so namestili teleskopske vilice z gibom kolesa 100 mm, zadek blažita dva blažilnika z gibom kolesa 80 mm, ki jima lahko nastavljate prednapetost vzmeti. Dovolj spodobno.
Pri Sportcityju je zadeva nekoliko drugačna. 15-palčno kolo spredaj in 14-palčno zadaj sta bolj mestna različica, a kljub temu zagotavljata stabilnost pri hitrostih tudi nad 100 km/h. Mestni nastopač je tudi bolj okreten, saj medosna razdalja meri 1.375 mm (pri Scarabeu znaša 1.530 mm). Ponosno pa moram tudi omeniti, da sta bila oba obuta v Savine pnevmatike, ki so odlično opravljale svoje delo.
Pod sedežem imata oba dovolj prostora, da uredite vse dnevne opravke. Scarabeo ima pod sedežem pravi prtljažnik, kamor poleg svoje čelade spravite še marsikaj. Ni mi všeč edino to, da morate najprej s ključem odpreti prednji predalnik pod krmilom, tam pa imate ročico za odpiranje sedeža. Se mi je zdelo nekoliko nepriročno.
Bolj všeč mi je sistem odpiranja pri Sportcityju, kjer enostavno vtaknete ključ v ključavnico pri strani ob sedežu, zasučete in to je to. Res pa je, da je tu tudi pokrov za točenje goriva, kar pomeni, da si (če ste nepazljivo nerodni) lahko polijete kakšno stvar pod sedežem. Pri Scarabeu je to boljše, saj točite na sredini pri nogah.
Če vsakodnevno skačete po mestu in vas dražijo prometni zastoji, potem nikar ne oklevajte. Vsaj poleti boste imeli mir. Ne morem trditi, da je cena nizka (4.399 evrov za Scarabea in 3.999 evrov za Sportcityja), a vam odtehta prihranek živcev. Z desetimi litri goriva (9 litrov Sportcity) boste pri umirjeni vožnji naredili krepko preko 200 km in na črpalki boste ob dolitju iskali drobiže. Za vikend pa lahko skočite še na morje s sopotnico. No, vsaj s Scarabeom. Sportcity je pač doma v mestnem jedru.
