Test: BMW G650 Xchallenge in Xcountry

Serijo G 650 nam je BMW že predstavil v Štanjelu. Dovolili so nam tudi kratko okušanje po kraško primorskih vijugah. Tokrat smo si Xchallenga in Xcountryja konkretneje privoščili.

Dejstvo je, da je BMW v oblikovanju vedno bil razred zase. Preprosto je veljalo, da ni bil na splošno všečen. BMW-ja moraš enostavno imeti rad. Ta absolutna svojevrstnost pa zadnja leta morda malce bledi in kaže, da se oblikovalci le bolj prilagajajo splošnemu okusu. A ne do zadnje skrajnosti. Ohranjajo svoj ponos in to svojevrstnost so vseeno vnesli tudi v serijo G.

Zadeva je zanimivo zastavljena, saj imajo vsi trije modeli enak okvir in agregat. V jeklen osnovni cevni nosilec z aluminijstim zadnjim delom in zadaj aluminijastimi vilicami je vpet motor, ki proizvede 53 KM pri 7000 vrtljajih in 60 Nm navora pri 5250 vrtljajih.
Menjalnik je pri vseh treh enak, spreminja se le sekundarno razmerje, pogon pa se tokrat vrši z verigo. No, “evropizacija” se kaže tudi v klasičnem vklapljanju in izklapljanju smernikov, ki sicer ni osamljen primer te hiše.

Tudi teža BMW-jevih motociklov navadno ni bila pomembna, zadnja leta pa ji posvečajo precej pozornosti, kar se pošteno pozna pri G seriji, kjer se suhe teže motociklov gibljejo med 144 in 148 kg!

Xchallenge – Greva skupaj v gmajno…(a le jaz in motor)

Takoj ko sem izvedel za Xchallenga, mi je bilo jasno, da ga bom zapodil na brezpotje, saj s svojimi 144 kg in sicer uglajenem enduro izgledu, kar kliče po tem. Toda teža v kombinaciji z 950 mm visokim sedežem se mi v tistem trenutku, ko sem s svojimi 190 cm višine želel vzvratno potisniti motocikel, ni zdela prav nič majhna. Prepričan sem, da bo to marsikoga kar malce motilo, čeprav je prijatelj povprečne rasti navdušeno dejal, da je to njemu pisano na kožo.

Pustil sem nastavitve vzmetenja na precej mehko in zavil z asfaltne ceste. Brez prevelikega pretiravanja, saj je originalno obut v Metzelerjeve pnevmatike Sahara, ki so bolj namenjene cestam in občasno makadamu, kot off-roadu. To je pomenilo, da guma na brezpotju ne drži dovolj, a bil sem vseeno presenečen nad zmožnostmi motocikla.

Vzmetenje in lahkotno vodenje je poskrbelo za odlično zabavo na grobih, ponekod z listjem posutih kolovozih. Opletanje z zadkom in postavljanje na zadnje kolo ni na makadamu nobena posebna težava. Moči je dovolj. Sicer ne “butne” tako, kot recimo konkurenčni off-road brutalneži, a dovolj za civilizirano užitkanje in celo več.

Na daljša potovanja ga boste verjetno prej prekleli. Ozek, trd sedež in minimalna vetrna zaščita (za visoko rastoče je praktično ni) bosta poskrbela, da boste imeli vožnje po 30 km obvoznice dovolj. Z njim tudi ne boste vozili sopotnic na izlet, čeravno je možno dokupiti tudi stopalke za sopotnika. No, na kratkih razdaljah po mestu sem kar z veseljem vijugal med avtomobili. A saj ni temu namenjen.

Zračni blažilnik zadaj ima ob levi strani libelo, ki kaže koliko naj za svojo težo “napumpate” vzmetenje. Za to opravilo ima tlačilko beemvejevsko lično pospravljeno v sedež s spodnje strani, kjer je tudi priročno orodje. Urejeno tako, da je zelo vredno hišnega imena.

“Pa pojdimo na kros progo.” BMW? Na kros progo? Prav. Pa pojdimo. Prav prijetno je deloval in premagoval neurejeno progo. Ne primerjam ga z motokros specialkami, a dovoljuje prav spodobno igračkanje v ovinkih, neravninah in tudi skokih! Občutlivejši lastniki mu bodo zamerili to, da se na plastičnem rezervoarju takoj poznajo sledi oz. praske od motokrosističnih škornjev.

Xcountry – Greva skupaj na tržnico…(tokrat v dvoje)

Priznam, na prvi pogled mi je deloval malce nerodno in sem pomislil, BMW spet nekaj po svoje. Morda res, toda ko sem ga zagledal v živo, mi je deloval precej bolj čvrsto in možato. Morda tudi zaradi črno obarvanih obročev, ki dodajo vizualno moč 19 palčnim 100/90 pnevmatikam spredaj in 17 palčnim 130/80 zadaj. Pa tudi ni tako majhen, kot deluje.

Zajeten sedež za dva ima nastavljivo višino. Izbirate med 840 in 870 mm, kar pa spet ni ravno nizko. Za kakšno damo, ki bi se ga “lotila”, bo morda to ovira. Drugače pa je položaj voznika precej bolj prijeten in udoben. Gumijasto oblažene stopalke so dovolj konkretne, model pa ima tudi serijsko vgrajene stopalke za sopotnika. Za nas, dolgonoge, bo malce smešno delovalo le to, da je precej ozek v sprednjem predelu, kjer je navidezna posoda za gorivo. Rezervoar je namreč pod zadnjico, kar tudi pripomore k nižjemu težišču.

Vožnja je do 100 km/h res užitek. Sobotni izlet v mesto sta spremljala lahkotnost in dovolj zaloge moči. Tudi z dvema. Nobene zadeve se ne rabite privaditi. Vse je lično, urejeno na mestu. No, edino kar je meni povzročalo nevšečnosti, je stikalo za izklop smernikov in za hupo. Po stari navadi namreč vedno pred križiščem preverim, ali so smerniki izklopljeni in v ta namen preventivno pritisnem noter stikalo, tu pa sem pri tem zaradi postavitve stikal neprestano

trobil.

Motocikel vsekakor ponuja tudi dokaj udobne skoke do morja ali v prekmurske ravnice, a v tem primeru si omislite vetrobransko steklo. Vetrne zaščite namreč ni, zato pa je enovaljnik zelo uglajen in zaradi izravnalne gredi v motorju brez pretiranih vibracij.

Naš model je bil opremljen s sistemom ABS. Kar nekaj igračkanja mi je privoščil in me prepričal, da deluje dovolj dobro. Na levi strani krmila je tudi stikalo za izklop, ki ga pridržite v stoječem položaju in se pokaže signalna lučka na armaturi, kar pomeni, da je sistem izkopljen.

Merilnika vrtljajev nima noben od modelov G 650. A ga niti nisem pogrešal. Do previsokih obratov sploh ne pridete, saj dobro vleče v srednjem območju, nato pa moč tako ali tako popusti in nagonsko prestavite. Ko sem namenoma držal do konca oz. “omejevalnika”, agregat tipično pokašlja.

In kaj zaključiti?

Enduro Xchallenge je motocikel, ki se spogleduje tudi z off-roaderskimi ambicijami, medtem ko je Xcountry recimo nekakšen vsestranski motocikel. Xchallenga mnogi povezujejo z razredom, kjer dominira KTM. Xcountryja pa omenjajo kot “scramblerja”, ki nekatere spominja na moped, ki je v Italiji namenjen vsakodnevnemu vrvežu na poti službo in nazaj. Xcountryju napovedujejo tudi največji prodajni uspeh izmed trojice, saj sta ostala dva zelo ozko

specifična.

BMW je brez dvoma izdelal vrhunske izdelke. Kdo je ciljna skupina? Verjetno mlajša populacija (pod 30), ki pa mora imeti vsaj redno službo in kakšen faks, saj cena ne bo ravno nizka. Tam nekje okoli 7.800 evrov pomeni kar nekaj denarja, a BMW tako ali tako ni bil nikoli poceni.

Foto: Tina Lavrač