Test: Piaggio MP3 250

Revolucija? Na prvi pogled mogoče, vendar so podobne inovacije znane že več desetletij. Evolucija? Vsekakor, tako s tehnološkega kot tudi voznega stališča. Opaznost? Maksimalna! Z MP3-jem si zagotovite, da bodo letošnjo sezono vsi pogledi uprti v vas.

Ob pogledu na prve fotografije smo si zastavljali množico vprašanj, ko pa smo ga prevzeli na test, je vprašanjem sledilo močno vznemirjenje. Le kako se vede to čudo tehnike? Noben skuter, pa najsi ste začetnik ali voznik dvokolesnika z večletnimi izkušnjami, vam ne more pričarati takšnih občutkov v vožnji, kot ravno MP3. Njegov pristop je val svežine v vse bolj razvejanem segmentu skuterjev. Njegov slogan bi lahko bil: “Več varnosti in praktičnosti z učinkovitostjo in enostavnostjo skuterja.”

Piaggiov MP3 je komaj dobro prišel na trg in je že velika uspešnica. Italijani in Francozi so razgrabili 125- in 250-kubični različici že lani, 400-kubična pa sploh še ni zapeljala s proizvodnih trakov. Za letos so napovedi optimistične, saj nameravajo v promet spraviti vsaj 5000 teh trikolesnih skuterjev, konkurenco pa že boli glava. Brez dvoma bomo koncept kmalu srečali tudi pri drugih proizvajalcih, tolikšen uspeh pač ni naključje, vendar bo Piaggio, tako kot pred 60 leti z Vespo, ostal en in edini inovator.

Stoji, kakor ga postaviš

In kaj je pri tem dvokolesniku, pardon, trikolesniku tako nenavadnega? Videz pogosto vara, vendar ta skuter res stoji na treh kolesih, zato je sprednji del videti precej impozanten in širok, čeprav temu v resnici ni tako. Nič širši ni od Piaggiovega X9, kar mu zagotavlja odlično okretnost v mestni gneči, njegovo širino pa določa širina krmila. Čeprav je sprednji del precej robat in je videti kot kakšen kitajski quad, je zadek podoben Piaggiovemu X8, skupaj s prtljažnikom, v katerega gre integralna čelada.

Njegova posebnost je paralelogramsko obešenje dveh koles spredaj, ki sta ravno dovolj oddaljeni vsaksebi, da MP3 uradno velja za enosledno vozilo. Kolesi se z nagibom skuterja nagibata tako, da sta ves čas v stiku s podlago, kar v teoriji pomeni dvakrat boljši oprijem, kot pri klasičnem skuterju. Vsako kolo posebej je vzmeteno, kar naj bi mu zagotavljalo povsem neodvisno gibanje od drugega kolesa, čeprav se v praksi in posebnih okoliščinah izkaže, da ni povsem tako. Hod vzmeti je pač omejen s 85 mm, dokaj toge vzmeti pa tudi naredijo svoje. Vožnja čez neravnine na cesti, kot so kolesnice ali udarne jame, so za neizkušenega mp3jevca lahko neprijetna izkušnja, saj spremembe čutimo neposredno v krmilu, ki za trenutek nekoliko zaniha. Zgodi se seveda nič, saj skuter ostane trdno na svoji poti in sčasoma se naučimo to neprijetnost odmisliti.

Prednost sistema je tudi elektrohidravlična blokada obešenja, ki omogoča, da MP3 postavimo kjerkoli, tudi na nagnjenem pločniku, brez uporabe stojala. Na možnost izgube ravnotežja ob prevelikem nagibu nas opozorita zvočni in svetlobni signal, sicer pa je priporočljivo uporabljati ročno zavoro, nameščeno na sredinskem delu, sicer skuter hitro postane premičnina. Za varnost proti kraji se ob zaklepu krmila zaklene tudi zavora, ki je tako ni moč sprostiti, skuter pa je opremljen še z elektronsko blokado vžiga in z na šasijo privarjenim obročem, skozi katerega je mogoče speljati verigo.

Blokada obešenja se sprosti s pritiskom na stikalo oziroma takoj, ko dodamo plin. Če nimamo nog na tleh, mora biti pospeševanje odločno, kajti obotavljanje s plinom lahko preseneti z izgubo ravnotežja. Sistem tudi ni imun na šaljivce, ki med priložnostnim pogovorom z nami radi malce obrnejo ročico plina. Če sedimo, bo hidravlika popustila, naša nepozornost pa bo nagrajena z lovljenjem več kot 200 kg težkega skuterja. K sreči, so mu vdihnili tudi nekaj umetne inteligence, zato v primeru, da nihče ne sedi na sedežu, sveti opozorilna lučka, motor se na dodajanje plina odzove s prekinjanjem vžiga, hidravlika pa miruje. Bistro!

Trdno na cesti

Vožnja MP3-ja je svojevrstna izkušnja, najbolj pomembno pa je odmisliti, da ima spredaj dve kolesi. To ni posebno zahtevno, saj se skuter odziva naravno in brez težav. Stabilnost je prisotna v vsakem trenutku, na mestu je čutiti zgolj težo prednjega dela, ko je obešenje koles sproščeno. Pri počasni vožnji je edino razliko s klasičnim skuterjem čutiti v skrajnih položajih krmila, ko le-to postane težje. Na našem testnem MP3-ju, opremljenim z dodatnim visokim vetrobranskim steklom, smo naleteli na površnost pri zasnovi, saj se v skrajnih legah ogledali zadevata vanj. Kljub trikolesni zasnovi ima MP3 obračalni krog 4,40 m, kar je za mestno rabo soliden podatek. Položaj voznika je sproščen, širok sedež nudi dovolj udobja, krmilo pa je ravno prav visoko in široko, le za noge hitro zmanjka prostora in tudi za spreminjanje njihovega položaja ni veliko možnosti.

Med vožnjo, najsibo dinamična ali mestna, so občutki povsem enaki dvokolesnemu skuterju, z dodatkom večje varnosti in oprijema. Na mokrem cestišču je oprijem zanesljiv in v nobenem trenutku ne kaže, da bo prišlo do zdrsa. Se nam je pa zgodilo, da je pri pogumnejšem pospeševanju zdrsnil zadek, a daleč od supermoto sloga. Prav tako se je z MP3 enostavno znebiti strahu pred peskom na cesti, saj ta zanj preprosto ne predstavlja ovire. Četudi pride do zdrsa enega ali celo obeh koles, je ta neznaten in z nekaj občutka na krmilu obvladljiv. Imeli smo priložnost voziti še po zelo hladnem asfaltu, ko je oprijem pnevmatik vprašljiv, a občutek na cesti je bil vselej pozitiven. Piaggio je tu vsekakor naredil malo revolucijo, saj je bilo doslej malo možnosti, da bi pri dvokolesnikih dosegli še višjo stopnjo aktivne varnosti. Kot že prej omenjeno, so razne neravnine in jame na cesti stvar navade, dejansko pa se MP3 pelje kot po tračnicah.

Po podatkih proizvajalca naj bi sistem paralelogramskega obešenja koles omogočal nagibe do 40 stopinj, vendar smo iskanje njegovih resničnih omejitev kaj hitro opustili, ko je stojalo nekajkrat pobrusilo asfalt. Kljub spreminjanju trdote zadnjega blažilca, nas je neprijeten zvok vedno znova opozarjal, da od skuterja vseeno ne smemo zahtevati preveč. Če se držimo teh omejitev, se je z MP3-jem zelo prijetno peljati po mestu (brezstopenjski prenos je kralj mestne gneče) in po odprtih cestah, sam ali v dvoje. Sopotnikov prostor je nekoliko bolj skromno odmerjen, za stopala je precej manj prostora kot za voznika, vendar krajši izleti po podeželju ne bodo utrujajoči. Veliki ročaji ob sedežu ponujajo dober oprijem.

Dvakratna zaviralna moč

Zaviranje je svet zase. Tolikšne stabilnosti, ki jo MP3 zagotavlja pri zaviranju, pri dvokolesnikih nismo vajeni. Blokiranje sprednjega kolesa se pri motorjih namreč pogosto konča z zdrsom, tukaj pa še tako grob stisk zavorne ročice pomeni samo močnejši pojemek. Pnevmatiki ob močnem pretiravanju sicer zdrsneta, vendar skuter ohrani smer vožnje in stabilnost. Kolesi sta opremljeni s kolutnima zavorama premera 240 mm in dvobatnimi čeljustmi, ki nudijo podvojeno zavorno moč, v primerjavi z običajnim skuterjem. Je pa zato zadnja kolutna zavora med vožnjo precej manj uporabna, nenatančna in nagnjena k prezgodnjemu blokiranju kolesa. Njena uporabnost tiči predvsem v trenutku tik pred zaustavitvijo, ko nameravamo uporabiti elektrohidravlično blokado obešenja in je potrebno skuter nežno upočasniti pod 8 km/h. S sprednjo zavoro je ta manever precej težji in nenatančen, kar se lahko, namesto elegantne zaustavitve brez nog, konča z nerodnim motoviljenjem in lovljenjem ravnotežja, ker se je MP3 tik preden je blokada zagrabila, preveč nagnil.

Edinstveno tehniko zaustavljanja, ki jo ponuja MP3 se splača uporabljati takrat, ko je vožnja med dvema postankoma tekoča. Ko se znajdemo v gneči in napredujemo s kratkim dodajanjem plina, pa je sistem bolje pustiti pri miru, saj postane naporen in zlahka privede do napake, ki nas lahko drago stane.

Trije agregati za različno rabo

MP3 je na voljo v treh različicah: 125, 250 in 400. Na testu smo vozili 250-kubičnega, s 4-taktnim, vodno hlajenim agregatom z elektronskim vbrizgavanjem goriva, ki razvije 22,5 konjske moči. To je optimalna motorizacija za vsakdanjo rabo in potepanja, saj skuter požene na zadovoljivih 125 km/h, nekaj manj v dvoje. Pospešuje odlično in v nekaj trenutkih doseže 60 km/h, nato pa se konjenica umiri in brez napora približa 100 – 110 km/h, ki je najbolj primerna hitrost za udobno križarjenje. MP3-ju 250 malo manjka moči za avtocesto, zato bi bil za tiste, ki želijo z njim potovati, najbrž primernejši 400-kubični. Upamo si trditi, da je MP3 125 zaradi teže manj poskočen in zares primeren samo za mlade voznike, ki še ne morejo poseči više.

250-kubični agregat odlikuje skromna poraba, saj se je na testu gibala med 3,8 in 4,2 litra/100 km, kljub relacijskim in mestnim vožnjam ter priganjanju po avtocestah. Rezervoar sprejme 12 litrov goriva (ima približno 1,8 litra rezerve), kar zadostuje za mirnih 230 km, preden posveti rezerva. Uporaben dodatek: poseben števec beleži število kilometrov, ki jih prevozimo na rezervi.

Bogata oprema za urbanega nomada

Omenili smo že, da ima MP3 prtljažnik, ki je dosegljiv tudi pod sedežem. Prostora za shranjevanje potrebščin je dovolj, saj gresta vanj dve integralni čeladi in še ostane prostor za rokavice, ključavnico in podobno. Motil nas je neroden dostop, saj se sedež sprosti s pritiskom na gumb na ključu, zadnji pokrov pa lahko odklenemo samo z zasukom ključa v kontaktni ključavnici. Prostor je osvetljen, v njem pa je shranjeno še skromno orodje. Kljub veliki kapaciteti prtljažnika, smo pogrešali kakšen predalček v sprednjem delu, ki pa je zaradi mehanike pod njim povsem zapolnjen.

Armaturna plošča je pravo razkošje merilnikov, ki ga pogosto ne srečamo niti pri potovalnih motociklih. Obratomer in brzinomer sta analogna, prav tako tudi natančen kazalec nivoja goriva. Na sredini med merilnikoma je velik LCD zaslon, na katerem izstopa prikazovalnik zunanje temperature, ki na nevarnost poledice opozori z nekaj trenutkov trajajočim utripanjem. Med prikazom temperature in parcialnimi števci menjamo s pritiskom gumba na krmilu. Med števci so razporejene signalne lučke, najpomembnejša pa je večja rumene barve, ki opozarja na stanje hidravlične blokade koles. Ko je hitrost dovolj majhna, začne utripati, kar pomeni, da lahko vklopimo blokado, nato pa ves čas sveti. Na uspešen zaklep obešenja nas MP3 opozori s piskom, prav tako pa zapiska, ko speljemo in se blokada sprosti, lučka pa tedaj ugasne.

Testni skuter je bil opremljen z zimskim vetrobranskim steklom, ki voznika učinkovito ščiti pred vetrom in tudi v močnejših nalivih, saj sega nad čelado. V dežju skoraj ni potrebe po dežnem kompletu, dovolj dobra jakna je povsem dovolj, saj je voznik moker samo po rokah. Kljub mojim 187 cm nisem imel težav z zadevanjem vanj, v nasprotju z drugimi preskuševalci, ki so se pritoževali nad njegovo višino. Čeprav je tovrstna zaščita velikokrat dobrodošla, pa je lahko tudi nevarna, saj se na steklu zadržujejo kapljice in ne odtekajo niti pri višjih hitrostih. Če dodamo neprijetno poplesavanje kapljic pred očmi zaradi vibracij, je slika popolna – glavobol pa zagotovljen. Malo se pozna tudi občutljivost na sunke vetra, vendar nič drastičnega. Dodobra preskušeno na vipavski burji.

Drug del dodatne opreme pa je bilo ogrevano in vodotesno pregrinjalo, ki je v mrzlih jutrih še kako dobro opravilo svoje poslanstvo. V njem je nameščena akumulatorska baterija, ki jo napolnimo s priloženim omrežnim polnilnikom in zdrži okoli uro in pol prijetnega gretja v stegna. Pri nas tovrstna pregrinjala uporabljajo v glavnem poštarji, ampak verjemite, da je vredno dodatne investicije. Brez skrbi, udobje in zaščita, ki ju nudi, sta vredna več kot kakšna zlobna opazka. Dejstvo, da nam pri ustavljanju ni potrebno stopiti na tla, pa učinek presenečenja mimoidočih še poveča.

Pod črto

MP3 je fenomen in malo tudi modna muha, ki pa zlepa ne bo minila. Če se vam ob tolikšnem povpraševanju uspe dokopati do njega, boste z njim zagotovo zadovoljni. Nudil vam bo prav tisto, kar ste pri klasičnem skuterju pogrešali, in to sta stabilnost ter aktivna varnost. Če ne drugo, vas bodo pa v to prepričali začudeni in zavistni pogledi ter splošno zanimanje okolice. Seštevek vseh naštetih argumentov pa zagotovo odtehta nekoliko višjo ceno.

Piaggio MP3 je na test posodilo podjetje PVG d.o.o. iz Kopra, kjer bo njegova cena brez dodatne opreme okoli 5.000 EUR.