Test: Honda CBR 600RR

Med cestnimi motocikli je razred 600 v modi že skoraj dve desetletji in eden izmed najbolj množičnih modelov v tej kategoriji je prav Honda CBR 600. Po vseh testih, ki so se skozi leta vrstili, ni bila vedno med najlepšimi, ni bila vedno med najhitrejšimi, bila pa je vedno med najbolj “prijaznimi” in preprostimi za uporabo. S svojo univerzalnostjo je bila pisana na kožo tako začetniku kot izkušenemu ter zahtevnemu vozniku. Prednost zelo dobre ergonomije ter nezahtevne uporabe je Honda CBR 600 (tako model F kot tudi RR) ohranila vse do danes.

Ko je Honda predstavila svoj prvi model CBR 600 z oznako RR, je v trenutku pometla s konkurenco tako na testih kot tudi na dirkališčih po svetu. Takrat je s športno zasnovo modela RR napravila pravo malo revolucijo v svoji kategoriji in najavila prihod brezkompromisnih šeststotakov. Odličnost prvotne zasnove modela RR potrjuje tudi to, da CBR 600RR že od svojega rojstva kraljuje svetovnemu prvenstvu razreda supersport.

Že na prvi pogled je videti, da je nova CBR 600RR v primerjavi s predhodnico doživela resno shujševalno kuro, saj sedaj po videzu in merah ni več daleč od skuterjev ali kakšnega 125-kubičnega motocikla. Ko sem prvič sedel nanjo, mi je zaradi majhnosti in lahkotnosti takoj oživel spomin na legendarnega in vsem poznanega Tomosovega BT-50. Nova Honda CBR 600RR je med cestnimi motocikli zagotovo v “mušji kategoriji” :).

Oblikovno je Honda ponovno naredila zelo skladen ter ličen motocikel, ki ne more skriti svojih dirkaških genov, saj je oblika tipično športna, še vedno pa je obdržala dve glavni podrobnosti, ki dajeta spredaj in zadaj modelu RR prepoznavnost. To sta dva ločena vodoravna žarometa ter zadaj izpuh speljan pod zadkom motocikla.

No, pri zadnji luči, ki je sedaj nameščena pod izpušni lonec, pa so mnenja glede estetike različna. Pri predhodnem modelu je bila zadnja luč nameščena nad izpuh, sedaj pa je vgrajena v plastični nosilec pod izpušnim loncem, ki nosi tudi smernike. Razlag za to vidno spremembo je več: 1. nova modna smernica, 2. hitra demontaža smernikov in luči za uporabo na dirkališču, 3. motociklom, ki imajo izpuh speljan pod zadnji del, je z leti, zaradi temperature, zadnja luč potemnela oziroma porumenela. Potrebno se bo enostavno navadit.

Naša testna Honda CBR 600RR s svojo predhodnico nima dosti skupnih elementov, saj je motocikel v celoti prenovljen, lažji ter v veliki meri izboljšan. Novi 599 kubični agregat je popolnoma nov in je močnejši ter lažji. Nova sta okvir in zadnja nihajka, zaradi česar je spremenjena tudi geometrija motocikla ter medosna razdalja. Od predhodnice je krajša kar za 22 milimetrov in ima sedaj s 1375 milimetri najkrajšo medosno razdaljo v svojem razredu.

V primerjavi s prejšnjim modelom je izgubila 8 kilogramov in je sedaj s 155 kilogrami suhe teže tudi najlažja v svojem razredu. Po vzoru svoje starejše sestre CBR 1000 je dobila električni stabilizator krmila , ki je danes zaradi nizke teže in sorazmerno velike moči obvezen dodatek že pri vseh šeststotakih razreda supersport.

Pri vseh spremembah ter izboljšavah, ki jih je bila deležna Honda CBR 600RR, pa je glede na kokurenco edina, ki še vedno ne uporablja sklopke z vgrajenim blažilnikom momenta. Tehnične novosti ter spremembe pri novi Hondi CBR 600RR so konkurenco pošteno prestrašile in po našem testu lahko rečemo, da povsem upravičeno.

Prve testne kilometre na novi Hondi CBR 600RR smo pričeli nabirati na znanem hrvaškem dirkališči Grobnik in spomladansko sončno vreme nam je bilo več kot naklonjeno. Prvi krogi so pokazali, da je nova CBR 600RR izdelana po znani Hondini filozofiji: Preprosta ter nezahtevna za uporabo in hkrati dovolj zmogljiva tudi za bolj zahtevne voznike ter dirkače.

Že v prvih zavojih da motocikel vozniku občutek, kot da bi vozil 125-kubični motocikel, saj je Honda resnično lahko vodljiva in dopušča izredno hitre spremembe smeri vožnje, brez večjega napora voznika. To je posledica zelo kratke medosne razdalje ter nizke teže. Presenetljivo je, da v zavojih CBR na račun tega ni izgubila na sami stabilnosti, saj gre skoznje kot utirjena. Pri zaviranju zelo dobro drži smer in tudi med pospeševanjem iz zavoja daje občutek varnosti, ker vleče zelo uglajeno in enakomerno.

Za zelo natančno ohranjanje smeri in stabilnost motocikla so verjetno zaslužne tudi zelo dobre Michelinove pnevmatike Pilot Power 2CT(niso prva vgradnja in so bile nameščene naknadno), ki si tako na dirkališču kot na cesti zaslužijo izredno dobro oceno tako glede smerne natančnosti ter oprijema kot sorazmerno dolge življenjske dobe. Veliko zadovoljstvo je tudi delovanje agregata, saj že pri nizkih vrtljajih vleče zelo linearno, brez večje luknje v moči, kar je bilo doslej tipično za 600-kubične cestne motocikle. Da ne bo pomote, Honda še vedno zadiha s polnimi pljuči od 7.000 do 8.000 vrt/min in naprej, samo je prehod sedaj bolj blag in mnogo manj občuten kot v preteklih letih. Tudi sami tovarniški podatki o največji moči 119 konjskih moči pri 13.500 vrt/min in 66 Nm navora pri 11.500 vrt/min dajo vedeti, da Honda najbolje diha v zgornjem območju delovanja.

Pri menjalniku verjetno ni potrebno posebej izgubljati besed, saj Honda že od nekdaj slovi po zelo lahkotnih, tihih in natančnih menjalnikih, in takšnega ima tudi CBR 600RR. Poraba goriva na našem testu se je gibala med 6,5 ter 9 litri (ob priganjanju) na 100 prevoženih kilometrov, kar je soliden podatek za sodoben 600-kubični motocikel s tolikšno konjenico.

Za vzmetenje pri Hondi CBR 600RR skrbijo popolnoma nastavljive obrnjene vilice premera 41 milimetrov spredaj in mono plinski blažilec zadaj, ki je prav tako nastavljiv v vseh smereh svojega delovanja. Za blaženje sunkov na krmilu sedaj skrbi električni stabilizator krmila (HESD), skupek teh treh komponent pa na cesti deluje odlično. Tudi na dirkališču se je obnesel zelo dobro, čeprav je bila za mojih 94 kilogramov serijska nastavitev nekoliko premehka. Ob uporabi dirkalnih pnevmatik in z malo večjimi dirkaškimi ambicijami bi vzmetenje potrebovalo kakšen manjši poseg in tudi električni stabilizator krmila bi marsikdo zamenjal za ročno nastavljivega mehanskega. Navsezadnje pa je Honda CBR 600RR predvsem namenjen civilni uporabi v urbanem okolju in temu primerno je tudi vzmetenje, ki dobro služi svojemu namenu.

Zavore so dobre ter karakteristikam motocikla primerne. Spredaj štiribatne radialno vpete čeljusti TOKICO in dva zavorna diska premera 310 milimetrov CBR-o ustavljata zelo dobro, tako na cesti kot na dirkališču. Zadaj je nameščena klasična zavorna čeljust ter zavorni disk premera 220 milimetrov. K učinkovitosti zavor pripomore tudi zelo majhna teža motocikla.

Ergonomija motocikla je 1A – vse je na pravem mestu. Armaturna plošča je pregledna in nudi vse nujne podatke, edino, kar sem pogrešal, je zaslon, na katerem je izpisana prestava ter lučko, ki opozarja, da je potrebno pretakniti v višjo prestavo. Višjim voznikom bi ustrezal nekoliko višji vizir, kar bi omogočilo boljši pregled nad armaturno ploščo ter boljšo vetrno zaščito.

Pložaj voznika je športen, vendar ne pretirano, tako da lahko s CBR opravite brez večjih naporov tudi kakšno daljšo turo. Drži pa tudi, da je Honda CBR 600RR bolj pisana na kožo voznikom manjšim od 185 centimetrov. Če se boste, kljub vaši velikosti, na njej počutili dobro, se nikakor ne boste mogli izogniti ljubosumnim opazkam “izvedencev”, češ da ste za ta motor malo preveliki. Za višje voznike je 1000-kubična različica vseeno boljša rešitev.

Honda CBR 600RR je odličen motocikel in voziti jo je res užitek. Odlično se obnese tako na cesti kot na dirkališču in glede na to, da kraljuje prvenstvu supersport že vse od “rojstva”, je letošnja še lažja in močnejša različica na dobri poti, da s svojim izboljšanim karakterjem omogoči Hondi ohraniti prestol v tem razredu.

Na test so nam motocikel posodili pri glavnem uvozniku, distributerju in serviserju motornih koles Honda: AS Domžale Moto center d.o.o. Maloprodajna cena Honde CBR 600RR, ki smo jo testirali (modelno leto 2007), je na dan objave testa znašala 9.800,00€

Opomba: vse fotografije so bile posnete v kontroliranih okoliščinah: na dirkališču ali na zaprtem odseku javne ceste. Spoštujmo prometne predpise in s tem povečajmo svojo varnost in varnost drugih udeležencev v cestnem prometu.