Moto Guzzi Norge 1200 GT8V

Moto Guzzi Norge je na tržišču že nekaj let – že od leta 1928. Zadnja inkarnacija je na ceste zapeljala leta 2006. Vozil sem ga v Mandellou. Ponosen. Tudi danes bi ga. Tako kot moj norveški soimenjak, Thor Hushovd, prehitevam kolesarje na cesti. Privilegij je voziti takšen motocikel, ki je v zadnji izdaji boljši kot kadarkoli prej.

Dolgo smo ga čakali, a pri Guzziju so najprej želeli prodati stare zaloge in šele na to na trg poslati verzijo 8V. Agregat je bilo prvič mogoče videti in preizkusiti v modelu Griso 1200S.e., predstavljenim pred nekaj leti. Nekoliko prilagojen v Norgu razvije 75 kW (102KS) moči, a že v nizkih vrtljajih postreže z oblico navora, tako značilno za Guzzija. Prečni V90 ima veliko značaja, a ob prvem srečanju ne deluje tako bogato kot Stelvio V8 – čeprav je agregat pri obeh enak in v slednjem razvije le dobra dva kilovata več – za razliko v moči naj bi po besedah proizvajalca poskrbel drugačen izpušni sistem.

Na Toskanskih cestah je Norge v primerjavi s Stelviom deloval uglajeno in umirjeno, a ko je popotovanje zares steklo, mi je hitro zlezel pod kožo. Ni me očaral elektronsko nastavljiv vetrobran in ostale električne pritikline, pač pa čisti užitek v vožnji, ki ga motocikel nudi v izobilju.

Čeprav tehta 257 kilogramov in nosi oznako GT, sem ga v zavojih premetaval kot športnega potovalnika. Priznam, da so bili zajetni kovčki s katerimi je motocikel opremljen prazni, a kljub temu – všeč mi je bil občutek, ki ga je Norge vzbujal v zavojih – kmalu sem vanje padal hitreje, kot je bilo po godu sistemu ABS, ki se je, za moj okus in agresivnejši stil vožnje, morda malce preveč navdušeno vklapljal.

Ko želim preizkusiti odziv agregata v nizkih vrtljajih, to naredim z odločnim obratom ročice za plin v šesti prestavi – noben agregat se ne odziva s takšno lahkoto in tako malo napora kot ta – zajeten V90 je uglajen in sproščen. Nov, učinkovitejši oljni hladilnik je nameščen nižje ter naj bi po besedah proizvajalca dobro vplival tudi na količino moči, ki jo razvije agregat.

Nadgrajeno je bilo tudi vzmetenje – dovoljuje nastavitev večje prednapetosti zadnje vzmeti, kar med vožnjo omogoča hitrejše nagibanje iz zavoja v zavoj.

Moto Guzzi Norge moč na zadnjo pnevmatiko prenaša s kardanom in ostro pospeševanje je podobno tistemu na zračno hlajenem BMW-ju. Velika zaloga navora je na voljo že v nizkih vrtljajih – agregat že pri 5500 vrtljajih razvije 104 Nm, medtem ko največji navor doseže 1500 vrtljajev višje. Nad 7000 vrtljaji se ne dogaja veliko, a nič zato – v nižjem območju vrtljajev je navora vedno dovolj za prav nemarno uživancijo.

Novo krmilo je nameščeno nižje in je pomaknjeno tudi nekoliko bolj nazaj, proti vozniku – položaj je udobnejši kot na predhodniku, a hkrati dovoljuje tudi malce bolj športno namestitev v sedlu, ki pride prav pri agresivnejšem požiranju zavojev. Paket je prava harmonija v kompletu z dobro oblazinjenim, 810 mm visokim sedežem.

Nov glušnik izpušnega sistema je oblikovno dodelan, a na testu smo imeli nekaj težav z zakovicami – te so tisti dan odpadle na več testnih motociklih. Pri Guzziju so mi zagotovili, da bodo napako odpravili na vseh motociklih.

Norge V8 ima nameščene pnevmatike Pirelli Angel ST 120/70-ZR17 spredaj in 180/55-ZR17 zadaj. So izrazito vsestranske in ena izmed modrejših in varnejših alternativ za vožnjo v dežju.

Pri Guzziju trdijo, da so žarometi edino, kar so ohranili popolnoma enako kot pri predhodnem modelu. Maska je preoblikovana tako, da uspešneje reže zrak, stranske plastike pa naj bi vroč zrak agregata še bolj odločno usmerjale stran od voznika in sopotnika. Tu je še električno nastavljiv vetrobran, ki mi ni pretirano po godu – v najvišjem položaju je prenizek, da bi nudil dobro zaščito vozniku moje rasti (180 cm), zato ga bom označil za nepotrebnega. Vetrobran je tudi nekoliko pretanek in pri višjih hitrostih preveč vibrira. Tudi stikalo za nastavitve vetrobrana je nedomišljeno nameščeno na krmilu, saj bi za njegovo uporabo potreboval palce dolge kot Pinokijev nos.

Preoblikovana sta tudi stransko in sredinsko stojalo – uporaba je odslej še bolj nezahtevna. Motocikel je sedaj opremljen tudi s parom ogrevanih ročic krmila in 12-voltno vtičnico. Da bo goriva dovolj in potrebe po postankih manj, bo poskrbel 23-litrski rezervoar.

Zaključek

Menim, da je novi Moto Guzzi Norge GT 8V kljub klasičnim italijanskim “kiksem” očarljiv motocikel, ki bi se mu težko uprl. Sodobnim motociklom italijanskega porekla že nekaj časa težko očitamo klasične, nekoč skoraj pregovorne drobne napake, ki so jim priskrbele svetovno znan renome, toda Norge GT 8V jih ima. A poleg slabo zasnovanega vetrobrana in slabotnih zakovic na glušniku, mu v resnici ne morem očitati ničesar drugega. Agregat je odličen. Tudi oblika oklepa je čedna in učinkovita. Vozne lastnosti so navdušujoče. ABS deluje dobro in čezenj sem jamral le jaz, ki sem motocikel vozil tako, kot ga ciljni uporabnik ne bi nikoli. Najbrž. Cena ga bo naredila za zelo resnega tekmeca BMW-ju, le da bo pri tem na voljo več dodatne opreme in bolj razvejana servisna mreža. Kljub temu, Guzzija z velikim navdušenjem priporočam, saj ima očarljiv značaj.