Prvič predstavljena oktobra, daljnega leta 1974, je bila Honda GoldWing še štirivaljnik. Sicer bokser, pa vendar, glede na letošnji model s smešno malo kubaturo. Le malenkost manj kot liter. Z leti se je malo ojačala in dobila za “italijančka” več moči. Dobrih 10 let po predstavitvi je lahko zadihala s šestimi cilindri, seveda bokser zasnove. Leta 2001 so valje še malo povrtali in vse od takrat se srce Goldwinge kaj dosti ni spremenil.

Vse do leta 2010 je bil njen rojstni kraj v ameriški zvezni državi Ohio. “Golde” modelnega leta 2011 sploh ni bilo, saj so takrat proizvodnjo selili na Japonsko. Žal sedaj ne moremo več reči, da je “born in the USA”, še vedno pa je delana pretežno za trge, kjer cestam ni videti konca in bi navigacijska naprava večinoma sporočala, da je naslednji ovinek čez 750 kilometrov.

Marca 2007 je Hondo GoldWing vozil Blaž, zato se v tehnikalije ne bom spuščal, saj ni veliko razlike v primerjavi z letošnjim modelom. Na Japonskem res niso naredili revolucije. Honda GoldWing ostaja enaka. Nekoliko manj je kroma, pa zato več plastike. Kar seveda ni po godu klasičnim kupcem tega – niti ne bi rekel motocikla, saj preveč izstopa v svetu motociklov. Malenkost so premetali razporeditev 52-ih gumbov in spremenili postavitev zadnjih luči. Pa imajo čisto prav. Zakaj bi popravljali nekaj kar ni pokvarjeno. Še vedno lahko rečemo, da sta edini stvari, ki ji manjkata, električno nastavljiv vetrobran in električno centralno stojalo.

Pravo vprašanje je, v čem je genialnost Honde GoldWing. Zakaj še vedno zbuja pozornost in občudovanje, čeprav je že desetletje praktično nespremenjena, medtem ko večino novih modelov motociklov le pogledamo in si rečemo: “Ah, še ena malo drugače oblikovana zadeva“. Ugibanj je lahko zelo veliko. Predvsem pa vsak zase ve, kaj ga pritegne. Nekaj na Hondi GoldWing se zagotovo najde, kar gledalca ne pusti hladnega. Pa naj bo to velikost, “fotelji” namesto sedežev, število stikal ali pa se mogoče le čudimo ameriškem stilu oblikovanja, ki se kaže v detajlih. Manjkajo le držala za veliko plastenko.

Tako ogromnega motocikla še nisem vozil, zato so bili prvi metri nekoliko negotovi. Ob poplavi gumbov (več kot polovice se jih nikoli nisem dotaknil) se je težko osredotočiti na vožnjo. Vendar pa se s kilometri tudi tako velikega motocikla navadiš. Šele po 500 kilometrih sem se počutil bolj domačega in velikost ni več predstavljala problemov. Tokratne testne vožnje so se večinoma odvijale po trasi maratona Franja. Če me je v začetku malo skrbelo zaradi velikosti motocikla, sem pri vzponu na Kladije pri tudi manj kot desetih kilometrih na uro zares začel ceniti uglajenost agregata in pogonskega sklopa. Čeprav je za mano sedel sodnik dirke, ki je tehtal občutno več od mene, sva v strm klanec ves čas peljala v drugi prestavi. Tega si ne bi mogel privoščiti z nobenim drugim motociklom.

Drugo razkošje, ki mi pri nobenem drugem motociklu ni bilo všeč, je odličen stereo avdio sistem. Iz štirih zvočnikov se prav lepo sliši glasba tudi pri višjih hitrostih. Še bolje je, da z večjo hitrostjo samodejno narašča glasnost. Je pa res, da pri višjih hitrostih Honda GoldWing ni več tako prijetna in zaupanja vredna kot pri zakonsko dovoljenih. Vendar ji tega nikakor ne bi štel v minus, saj je vendar luksuzni potovalnik. Zelo dober potovalnik. Ob umirjenem vozniku se bo poraba gibala okoli šestih litrov in ob taki vožnji bo tako za voznika kot sopotnika potovanje prijetneje kot na kateremkoli drugem motociklu. Predvsem zaradi zavedanja, da se peljeta v popolnem razkošju na dveh kolesih.

Pri Hondi GoldWing ni pomembno kaj pravijo številke. Pomembna so le zlata krila in povsem se strinjam z naključnim sogovornikom, ki za svojo GoldWing pravi, da je ne moreš kupiti in čakati na ljubezen na drugi pogled. Ali te zagrabi in si “pečen” do smrti, ali pa voziš nekaj drugega. In teh “pečenih” je presenetljivo veliko tudi pri nas, pa čeprav so ceste bolj primerne za kak drug motocikel. Goldwing bo, kot kaže kljub visoki ceni preživela vse padce prodaje. Zahvaljujoč zgodovini in mitu o njej. In ne, mit ni “busted”, je kar res vse, kar boste slišali o njej. Ali boste bolj slišali dobre ali slabe stvari pa je odvisno od vas. Ker Honda GoldWing resnično ni motocikel za vsak profil motorista. In prav je tako, naj ostane v svojem segmentu.

Cena: 29.990 evrov

Fotografije in video so bili posneti pred Kristalno palačo v BTC Cityju.

OCENA
Uglajen agregat in pogonski sklop
Videz in vtis
Sedež
Za pikolovce: Želeli smo si električno pomično sredinsko stojalo in elektirčen pomik vetrobrana
POVZETEK
4.5
SKUPNA OCENA
Prejšnji članekTest: Honda VFR1200 X Crosstourer
Naslednji članekVšeč nam je: Revit Airwave
Dani Mattias
Dani Mattias
Nekoč zaprisežen ljubitelj japonskih motociklov, danes prisega na vse kar "dovolj gre". Bencinski zasvojenec, ljubitelj klasike v nastajanju. Drgnilec kolen, ki ceni udobje in evropsko eksotiko. Na skrivaj ga zaradi priročnosti zamika skuter. Ne mara cincanja, obotavljanja in površnosti. Meni, da ja osnovna vrlina vsakega motociklista poznavanje mej lastnega znanja in sposobnosti – preseganje teh na cesti pa nevarna neumnost. Pred prihodom v ekipo Motosveta je izkušnje nabiral tudi v sklopu domačih tiskanih motociklističnih medijev.
vozili-smo-honda-gl1800-goldwingPrvič predstavljena oktobra, daljnega leta 1974, je bila Honda GoldWing še štirivaljnik. Sicer bokser, pa vendar, glede na letošnji model s smešno malo kubaturo. Le malenkost manj kot liter. Z leti se je malo ojačala in dobila za "italijančka" več moči. Dobrih 10 let...

PODOBNI ČLANKIPRIKAŽI VEČ ČLANKOV TEGA AVTORJA

62 COMMENTS

  1. Zaradi vsega naštetega v tem prispevku in vsega, česar Dani ni uspel doživeti na tisti (pre)kratki vožnji se mi zdijo primerjave s katerimkoli BMW-jem absurdne. In teh kar mrgoli. In ne vem, zakaj lahko berem, da naj bi BMW posekal Hondo. Podkupljeni “novinarji”? Predvsem zaradi tega, ker sem s testnim K 1600 GTL na poti proti morju zdržal samo do Črnega kala, spočil bolečo rit in zbežal nazaj v Ljubljano, medtem, ko sem se na poti v Savono (600 km) ustavil samo na črpalki, pred uvozom na trajekt na Korziko pa nisem potreboval nikakršne “rehabilitacije”. Če primerjavo prenesem na druga področja: Bentleya ali Aston Martina se pač ne primerja z BMW-jevo trojko in Ota Pestnerja se ne primerja s Fredijem Milerjem. Preprosto: zaradi higiene! In še nekaj za pikolovce: na motorju s tako vetrno zaščito, kot jo ima GW, nihče ne potrebuje električno nastavljivega vetrobrana in če nisi dec (s povprečno količino mišic in povprečnim IQ-jem) da bi dvignil GW-ja na sredinski štender, tudi nisi dec, ki bi ga vozil!

  3. @drugorazredni …. dej mal se skuliri. Kje pa ti v textu vidiš da je omenjena primerjava z bmw-jem??.
    Mogoče v tem da avtor pogreša el. pomik vetrobrana? tudi burgman ga ima, pa kakšna yamaha ga ima tudi, … pa še kdo drug, ne samo bmw (mogoče ja pa avtor primerjal burgmana in goldo?)
    Mogoče ker je omenil el. sredinsko stojalo? bmw ga nima! (ga je pa imel prejšni model, ki ga ne delajo več). In ja, pri taki kilaži motorja se tistih par kil več za el. stojalo res nebi poznalo.
    Kar se pa tiče el. vetrobrana. Je to zelo praktična zadeva, ker si s tem nastavljaš prepih ali pa zaščito pred trenutnimi vremenskimi vplivi. Ko je vroče spustiš šipo dol da je več prepiha, če je pa mraz ali dež jo pa dvigneš. To je super zadeva, ki jo jaz pogrešam na svojem motorju.

  4. Ko sem jo prvič videl na sejmu, sem bil razočaran zaradi njene ogromnosti in širine. OK, je pač delana za avtoceste. Nekaj let sem mislil tako, dokler nisem prvič peljal za njo na poti iz Dolomitov. Ded ga je žgal, da sem samo gledal. Ko sem jo pred tremi leti prvič peljal, sem bil izredno prijetno presenečen nad vodljivostjo. Širina? S KTM-om 990 sem s kufri vred širok ko Huter blok. Imel bi jo, le probat bi jo moral še po slabših cestah. Če samo pomislim, kaj je delal prijatelj po makedamu v Albaniji z BMW K 1200 LT -jem in preživel… Zamenjal ga je z Goldo in potovalna križarka nudi pač druge užitke. Ja, imel bi jo.

  5. Moja bivša Pan Evropa je imela el. pomik in moram reči, da je to zelo praktična zadeva. V dežju ga dvigneš malo pod vrhom in lahko voziš z dvignjenim vizirjem. Med vožnjo ga lahko reguliraš kakor želiš. Mogoče se res navadiš, da ga ni, ampak pri vsem luksuzu, bi lahko dali gor še to.
    Če bi zdaj izbiral motor za kruzanje, bi bila moja izbira Golda ali HD Electra Glide.
    Pod pogojem, da dirkač S1000RR ostane pri hiši. Če bi imel samo en motor, bi izbral BMWja.

  6. kaj naj vam rečem, v petek popoldan sem si to lepotico sposodila za 5 ur, prijazno osebje v Asu mi jo je predalo in s prijateljem sva se podala na kratek izlet enih slabih 200 kilometrov. Peljala sva se tudi čez Marija reko in tisti, ki pravi, da se ta motor ne pelje tako kot je treba, le v par kratkih ovinkih je pač zaradi dolge medosne razdalje in teže pač počasnejši, drugače pa nima mkaj reči…..Enkraten, močan, vso udobje, ki ga nudi….., če bi imela dovolj denarja bi si ga sigurno kupila.Ima 2 slabiosti, če že vsi pišete kaj je narobe z njim, pač da nima el pomik vetrobrana in, da nima napisano v kateri šprestavi imaš motor, vse ostalo pa kaj naj rečem kapo dol in, ja imela bi ga takoj…..

  7. Mene pa zadeva pusti povsem hladnega. Vizualno več ne izstopa oziroma ne pritegne, za takšno ceno pa dobiš že normalen avto in motorno kolo. Najbrž moraš res imeti specifičen profil, da si to kupiš. Se mi pa ni zdelo, da bi v članku primerjali z bmwjev, sicer pa zakaj bi to počeli.

  8. Primerjava z BMW je, ker mu je edina prava konkurenca poleg Electra Glide-a.
    BMW je močnejši in bolj športen, Electra bolj umirjena in ima več “duše”. Golda je nekje vmes. Za res dolge ture z odlično avtonomijo bi razmišljal o RTju ali GSu. Ta dva se temu segmentu kupcev tudi odlično prodajata.
    Tu sicer K1600GLT še niso dali zraven.

  12. eni zasplepljeni z GW drugi z BMW – važno da se imamo fajn in da nam privoščiš užitke na motorjih. 
    @Snecer … da GW vizuelno ne izstopa med motorji? kaj pa vem, nisem še videl njemu podobnega.

  14. @cufa … je pa omenjen el. centralo stojalo in el. pomik vetrobrana – kar mal diši po BMW-ju. :-)))))
    Drugič naj pa texte piše kakšen zagrižen sovražnik in nasprotnik BMW-ja, pol bo pa odpadel vsak sum možne primerjave z BMW-ji (ali pa tudi ne).
    (je pa žalostno, da kakor koli se pomatrate in napišete, vedno se najdejo neumne kritike)

  15. O primerjavi z BMW-jem sem pisal zato, ker so takoj po predstavitvi K 1600 GTL vsi, in to prav vsi (predvsem pa Nemci), blazno navalili pisati osmrtnice za GW. Kdor kaj prebira tuje in domače revije in spletne strani, bo vedel, o čem pišem. Predvem pa tisti, ki so kdaj naredili kakšen kilometer z enim in drugim…. Dejstvo je, da je GW ultimativni moto za “nenorce” ki kdaj pa kdaj radi tudi popraskajo po tleh s tačkami. Škoda je samo, da je cena res pretirana (čeprav je le malenkost dražji od tistih BMW-jevskih K 1600 GTL jajc); je pa zato krepko cenejši od HD-EG.

  16. …mogoče bo nekoč res pri hiši… Primerjava z GTL odpade – je le pri njem za razred manj luksuza… HD EG ultraclasic je pa cca 2000 cenejši (in ne dražji) in je bolj v rangu Voyagerja in Victoryja. Tisti ki pa ima keš, ali mu ga malo zmanjka, je pa trenutno odlična izbira 2010 model… sem nekje zasledil, da se ga še da dobit za ene 4 – 5 jurjev ceneje… Mogoče pogrešam v članku bistveno primerjavo med 2010 in 12 modelom. Razlike, razen vizualnih, verjetno so?

  17. Odgovor Drugorazrednemu glede zaslepljenosti: imam dve Hondi in enega BMWja.
    To je moj prvi BMW, ker pač Japonci niso premogli (in še zdaj ne) boljšega športnika z vsemi varnostinimi dodatki, kateri me pri mojih letih zanimajo.

  18. No, jaz sem ga tudi peljal in sem to vožnjo nekako doživel tako. S punco se vsedeva nanj, in najprej je bilo treba na mestu nekaj manevrirat. OJOJ, OBUPNO JE TEŽEK, to je bila moja prva in edina misel. Se odpeljeva. No, med vožnjo vsa ta teža izgine. Motor naenkrat za svojo maso deluje lahkoten. Agregat vleče solidno, veterne zaščite je dovolj. Ker pa so mi lastniki in vozniki GW-ja povedali, da se bremza pred ovinkom, ovinek se spelje z gasom, da ga kardan dvigne, sem seveda to tudi tako delal. Po parih ovinkih se pa zgodi, da je vse kar je možmo letelo po tleh. Fusraster mi je nabilo v zrak, tak da je bil joj. Niti ne vem z vsem sem čohal po asfaltu, ampak bilo je katastrofalno, ker za moje pojme sploh nisem priletel v ovinek ko norc. Zadeva se je iz ovinka v ovinek ponavljala, tako da sem moral tempo vožnje zelo upočasniti. Torej, verjetno je res KRASEN motor, ampak žal, zame to ni, prehitro sem vse vlekel po tleh in tega ne maram…

  19. nejcgs@ ne govorim o motorji, ampak na splošno. Na ulici že redko sploh kdo pristopi. Zadeva ne izstopa, sploh zdaj ko je polno maxi skuterjev, mp3 in podobnih.
    Da bi pa zdaj nekdo padel zaradi dizajna ipd. pa je tudi odveč pričakovati. Pač nek segment prevoznega sredstva, ki najbolj liči na motorno kolo.

  21. Imel “srečo” ga peljati in se tudi peljati kot sopotnik pred štirimi leti. Občutki prijetni in spominjajo na sedenje v fotelju. Sam pravim, da je to dnevna soba na dveh kolesih. Ampak kljub temu je glede na svojo težo lahkotno vodljiv in vožnja, oziroma potovanje z njim, neutrujajoča in nezahtevna. Simpatično in zanimivo, nikakor pa ne vznemirljivo.
    Ampak zame to ni to. Dnevno sobo imam doma. Vse skupaj je preveč easy. S tem seveda ne mislim na hitrost. Lahko se pelje dokaj hitro. V glavnem mi ne potegne.
    Kar se pa različnih primerjav tiče pa mi je vse skupaj brezpredmetno in smešno. Sploh v tej “heavy lux travel” klasi.
    Zanimivo je pa tudi to, da te večina voznikov GW nikoli ne pozdravi ali odzdravi. Le čemu je vzrok. Nič bolje ni z Lux travel BMW klaso. V bistvu vem zakaj. Ampak to je že druga plat zgodbe.

  22. joj, vidim, da je tale debata postala kar zanimiva, vsekakor sem mnenja, da je vrhunski motor, ki bi stal v moji garaži sigurno, če bi imela trenutno dovolj denarja, kljub teži in ne vem če še vsem…., mislim ,da nisem glih oseba, ki je znana po tem, da se počasi pelje in tudi Gold winga sem peljala temu primerno, pa ne vem, če sem parkrat zaružila s tačko po tleh, je pa res, da ima zelo nizko težišče in zaradi tega drsa po tleh….., motor je res vrhunski in v tem segmentu niam nikakršne konkurence…..:)))

  23. @tati, če si res redko podrsala po tleh z njim, si ga peljala vse prej kot hitro. Za moje pojme nisem bil hiter, pa je vse letelo po tleh. Saj je res, da sem navajen na popolnoma druge dimenzije hitrosti s svojim motorjem, ampak občutek vseeno ne vara, še vedno vem, kdaj sem hiter in kdaj počasen.

  24. @Ferek.
    Mislim, da ti lahko kar kredibilno napišem kaj o razliki med 2001-10 in 2011 GW (Sem s prvim naredil 80.000, z drugim pa do zdaj 15.000 km):
    1. Ne vem, kaj so spremenili, ampak vzmetenje je enostavno boljše. Na neravninah udobnejše, na zavojih pa pelješ, kot prilepljen. Brez težav tudi po zaplatah peska.
    2. Zavore so boljše. Tudi tu ne vem, kaj so spremenili, ampak “na polno” se ustavim prej. O koristih tega dejstva ne bi razpravljal.
    3. Sprednji sedež je bolj udoben, bolj koristno objame rit, zadnji je bil prej fotelj, zdaj je prestol.
    4. Pravijo, da je v kovčkih več prostora. Mogoče po litrih, ampak v zgornjem je elektronika od navigacije, zato manj prostora, zato moraš malo pomisliti, kako boš not spravil dve fullsize integralki – ampak gre.
    5. Ozvočenje je zdaj res dobro. Prej sta prdela dva zvočnička iz armaturke, zdaj so štirje dvopasovni zvočniki, ki so natančni in prezentni za vse (na motorju uporabne) frekvence. Mislim, da si bom privoščil eno bass tubo na prtljažniku za 200 evrov, da me bodo (spet) lahko šlatali za čelo.
    6. Navigacija deluje (v tujini) fantastično. Garminov vmesnik je daleč pred vsemi, ki sem jih kot portable imel v avtu. Malo slabše se obnese v Sloveniji, ker so očitno pri zastopniku napačno vnašali stranske ceste. Zaradi podrte logike prioritet, te blesava Alenka Arko (njen glas skupaj z govorno napako so uporabili) svari pred tem, da bi zavil z državne ceste na vsak kolovoz, ki je tam….
    7. Pomembno je tudi dejstvo, da so z novim designom odločno zadušili želje “preprostejšega dela kupcev” po kičarjenju z velikimi količinami kroma in lučk, čeprav – nikoli se ne ve, kako me bodo presenetili naslednjič….
    Upam, da sem napisal vse relevantne razlike.
    Mogoče še ena želja: fino bi bilo, če bi radio/USB/GPS imel možnost bluetooth povezave s čeladama. Namerno sem napisal čeladama v dvojini. GW je namreč za dva. Po možnosti za enega moškega in eno žensko….

  26. @Rocky.
    Tudi jaz sem pozdravljal. Odkar sem bil na tečaju varne vožnje na Vranskem, sem pa ugotovil, da imam z vozniki drugih vozil na cesti toliko dela, da mi na misel ne pride mahat komurkoli. Tudi zaradi “nemahanja” se vozim bistveno bolj varno.
    Predlagam, da si mahamo (in odmahujemo) na forumih, na cestah pa raje ne. Če nič drugega zato, ker nas je bilo pred 20 leti 90% manj….

  29. Me pa zelo moti cena, saj sem šele sedaj opazil katera je ciljna publika prodajalca. 29.990 eur???? Moraš pa res bit butast (ali prodajalec to pričakuje???), če ne ugotoviš 30 – tih jurjev. Tota Bata cena mi rahlo načenja živčke. Bata je hlapcem in deklam prodajal bata škornje na tak način….

  32. drugorazredni@ ti še kako dobro poznaš učinek Higgsovega bozona, če moraš slučajno pobrati supertank. Je na youtubu polno filmov, kako se to naredi, da ni potrebno obiskovati ortopeda in še koga.

  33. Drugorazredni
    ponedeljek 09.07.2012, 13:13
    @Rocky. Tudi jaz sem pozdravljal. Odkar sem bil na tečaju varne vožnje na Vranskem, sem pa ugotovil, da imam z vozniki drugih vozil na cesti toliko dela, da mi na misel ne pride mahat komurkoli. Tudi zaradi “nemahanja” se vozim bistveno bolj varno. Predlagam, da si mahamo (in odmahujemo) na forumih, na cestah pa raje ne. Če nič drugega zato, ker nas je bilo pred 20 leti 90% manj…
    Če zaradi mahanja imaš težave z varnostjo, potem si kupi avto, še raje ostani doma v kavču. Fck, pa taki ego “motoristi”.

  37. Če je definicija mačota, da redno pozdravlja druge motoriste na cesti, potem sem Supermacho! Pozdrav med motoristi nima zveze z mačoti, ne z prižganimi svečkami. Ima pa z motoristično kulturo ali pa z nadutostjo ega, kakor na cesti , tako v življenju. Supermacho vs. SuperSofaEgo press. 🙂

  42. @Snecer. Dvigneš ga lahko brez truda – z glavo. Zato sem ga jaz že. Enkrat zato, ker sem zapeljal s ceste, ker mi je en osebek tipa baddad/Arriba pripeljal nasproti po moji strani ceste. In po tem ni bilo svečke in žalostne punce….

  45. joj tale debata je šla mal mimo vsebine, pa vseeno, bomo še enkrat probala tole lepotico, pa bom takrat povedala še enkrat svoje mnenje, vsekakor ga pa nisem vozila niti malo počasi, tako da ne vem, ali pa sploh nima več občutka kdaj drsam s tačkami po tleh, mogoče sem pa imela radio tako na glas, da nisem nič slišala, mojemu prijatelju smo za rojstni dan kupili nove tačke za Goldo, kar ni slaba ideja…:)))……, bom naslednjič štela kolikokrat bom podrsala…motor je res lep in vredno ga je probati….:))))

  46. Vizualno me najbolj spominja na vozilo, ki prevaža sladoled, kot v tistem filmu z Bud Spencerjem, kjer je kot policaj vozil sladoledni motor. So kovčki na goldwingu hlajeni?

  47. Jaz rečem kljub vsemu: KAPO DOL! Vem, da ni nič kaj novega, je pa še vedno spoštovanja vreden motor! Če bi danes kupoval motor, bi si verjetno omislil takega, kot ga ima Motolover na sliki (trenutno najboljše za denar), verjetno pa bom nekoč vozil tudi goldwinga (tam ko bom 50+, pa dajmo 60+). Do takrat bo še verjetno kar nekaj novih modelov pa pustimo zdaj to. Prav imate tudi vsi tisti, ki rečete, da ga na cesti nihče več ne pogleda. Moje mnenje je sledeče: motor po toliko letih ni več nobena revolucija, ogromna gmota plastike in kovine, drag kot 100 hudičev in imam predvsem občutek, da imajo ljudje veliko mero spoštovanja pred njim. Sam vidim na motorističnih srečanjih, da obuja vedno veliko pozornosti, ampak je neka distanca med gledalcem in motorjem, kar je tudi prav (in enako je pri vseh velikih potovalnikih) – najbolj me jezi, ko se določeni ljudje vsedajo na motorje, katerih lastnikov sploh ne poznajo,… Glede pozdravov tudi nisem imel težav, sem srečal skupino Goldwingov, kjer je bilo verjetno najmanj 25 “goldwingerjev v skupini (vsi novi) in mi je odzdravil prav vsak! Eno 200 metrov za njimi pa je bilo podobno številčna skupina potovalnih BMW-jašev in mi je tudi vsak odzdravil. Izgleda, da niso vsi enako naduti in večina ljudi še danes uporablja motor kot prevozno sredstvo za uživancijo in ne za podaljšek moškosti.
    LP, M

  48. Nekje v zgronjih postih je bilo napisano, da je GW dražja od HD EG. HD EG se da dobiti že za 24.000€. Ne bi pa primerjal tegale riža z mitsko znamko HD (sploh skozi oči lastništva motorja 15 ali več let)!

  50. Jaz bi z veseljem šel en krog. Kupil je nebi, vsaj trenutno finančno stanje mi tega ne dopušča, ampak menim pa, da je vsako motorno kolo nekaj posebnega in zato je na vsako vredno gledati z drugega vidika, mogoče zapeljati na testno vožnjo in se izogibati stereotipnim predsodkom.

  51. kar težko verjamem. . da BMWjaši niso še namontirali strojnic na boxerje in požgali kakega konkurenčnega prodajnega salona. . . . Najbrž bo prvi gorel Triumphov. . . Če bo sreča mila, me do golde loči še 15 let. komi čakam.

  52. Kot pravijo: Ne sutor supra crepidam oz. po Prešernu: Le čevlje sodi naj kopitar… Sem dedek na kubik (tri vnuke), imam GW dobre dva meseca (naredila že 12.000 km) in sva z ženo v soboto 7. julija 2012 brez problemov prevozila 15 prelazov v Dolomitih. Bilo je nekaj dežja in malo več sonca. V obeh primerih se je GW odlično obnašala in bila prijeten sopotnik. Po prevoženih skoraj 400 km in 11 urah vožnje nisem bil nič utrujen in smo šli z ženo in prijateljema še na sprehod in pivo v Badii. Citiram: GW motor je zadnja stopnica motoristov, ki na motorjih vztrajajo tisoče kilometrov in imajo v krvi »motopopotništvo«. Honda Gold Wing je najrazkošnejši motocikel na planetu. Ultrapotovalnik z vsem razkošjem in ni namenjen za iskanje adrenalina. Kot rečeno, GW je za stare ate in stare mame in naj tako tudi ostane.

  54. Lord and Lady….motor je vrhunski, z vsem kar ima na sebi in pod oklepom….res svaka čast in nikoli ne bo noben BMW prišel niti blizu v dizajnu, predvsem pa vseh karakteristikah, ki jih ima Gold wing…., samo treba ga je probati in prevsem znati peljati…..

  55. Tati, ali si peljal oba, da veš, da Goldi BMW ni prišel blizu? Po moje je BMW bolj dinamičen (beri evropski), Golda bolj za neskončne avtoceste.
    Še eno pripombo, ko je izven teme bi imel. Po slovensko je “vsaka čast”, južnjaki naj zadržijo svoj “svaka čast” na oni strani meje. Pa brez zamere.

  56. Motociklizem je predvsem strast in užitek. Wing je pač ikona in status, BMW pa odličen bavarski izdelek za vsakdanjo uporabo. Nekaj drugega so seveda BMW tip R iz 60′ in 70′.

  57. Danes peljal Wingo. Lepo se pelje, mi je pripeljala spomine na mojo Pan Evropo. Ce bi izbiral Turerja za ekstra dolge ture, bi sigurno izbral kaj v tem segmentu. Hvala ekipi v ASu za polepsano dopoldne.

  58. 2 leti sem konec prejšnjega tisočletja vozil Valkyro – GW brez plastike. Definitvno najboljši motor Planeta Opic. Na žalost je ne delajo več. Zakaj se je Honda odločila za prekinitev proizvodnje bo ostala večna skrivnost, saj je Valkyra v D recimo – šla za med … med velikimi motorji.

  60. Imam prijatelja iz Avstrije, ki je z GW v dobrih dveh letih naredil 200.000 km. Lahko rečem le eno; malo vas je, ki bi ga sledili po dolgih ovinkih Schwarzwalda….z mojim GS-om sem imel še malo rezerve, ampak moraš biti malo nor, da ga slediš. Zato kapo dol.

  62. Na cesti nobena tekma ni zdrava oziroma dobra, ampak DanAja pravilno ugotavlja, da je dobremu znalcu v formi na Gold Wingu zaradi izredne ciklistike (čeprav marsikomu izgleda okorno) težko slediti….