Test: Triumph Tiger 800

Ko je leta 2010 Triumph na trg lansiral Tigra 800, so mu vsi zamerili neoriginalnost in preveliko podobnost z BMW-jem. Vendar je segment tak kot je in smešno bi izgledal z v plastiko ovitim zadkom. Zadosti je že, da je tipično Triumphovski, s trivaljnim agregatom v glavni vlogi, da je dovolj drugačen od ostalih. Tisti, ki pravijo, da ga ni moč ločiti, se najbrž težko spomnijo tudi svoje telefonske številke. “Zamenjal sem ga z BMW-jem,”….bla bla bla. Ne verjamemo.

V povsem preprost, a odličen jeklen okvir je vpet trovaljnik z 800 kubičnimi centimetri delovne prostornine, ki doseže svoj vrhunec v moči in navoru pri dokaj visokih obratih. Postreže z značilnim žvižganjem in mirnostjo. Prefinjenost se nadaljuje preko mehko delujočega menjalnika in verižnega prenosa, ki moč na pnevmatiko prenaša občutno mehkeje od kardana. Vzmetenje spredaj nima možnosti nastavitev, je pa hod vzmeti velik. Podobna zgodba je z zadnjim vzmetenjem, le da je tam na voljo možnost hidravlične nastavitve prednapetosti vzmeti, ko motocikel bolj obremenimo. Ozka, 19-palčna sprednja pnevmatika omogoča lahkotne spremembe smeri, medtem ko zadnja 17-palčna, standardnih velikosti v segmentu potovalnih endur, zagotavlja dober oprijem na različnih podlagah.

Armaturna plošča je lepo pregledna, z dovolj podatki, le brskanje po menijih je malo težje, ker sta mala gumba nameščena na armaturno ploščo. Na zaslončku LCD tako lahko spremljamo trenutno porabo, povprečno porabo, pokaže nam v kateri prestavi trenutno vozimo, koliko goriva je še na voljo in seveda temperaturo agregata ter uro. Razen tega, da sem pogrešal prikazovalnik temperature zraka, pripomb na armaturno ploščo nimam. Prostora na voznikovem sedežu je dovolj in balanca zares lepo sede v roke.

Triumph Tiger 800 je lahkoten, prijeten in nezahteven kos motocikla, ki zna biti tudi zelo hiter. To mu omogoča odličen 800-kubični trovaljnik, ki zvezno vleče od 2000 obratov naprej, sape pa mu zlepa ne zmanjka niti na vzponih. Ob pogledu na potovalni računalnik, ki kaže povprečno porabo boste sprva mogoče malo razočarani, vendar imejte v glavi, da je dejanska poraba pol litra nižja. Ravno toliko namreč potovalni računalnik pokaže preveč. Pri porabi okoli 5,5 litra na sto prevoženih bo ob 19-litrski posodi za gorivo avtonomija čisto prava.

Zavore, v tem primeru opremljene z izklopljivim ABS sistemom, svoje delo opravljajo dobro in zanesljivo. Prav tako bo tudi vzmetenje, ki kljub temu, da je nastavljivo le v prednapetosti zadnjega amortizerja, zadovoljivo ali pa celo odlično opravilo svojo vlogo. Le na kratkih asfaltnih luknjah je vzmetenje nekoliko nedodelano, povsod drugje pa zares odlično. Ergonomija je super, malo prenizek za voznike, višje od 175 cm, bo vetrobran. Pohvalil bi tudi udobje, po višini nastavljivega voznikovega sedeža. Nastaviti je mogoče tudi oddaljenost krmila. Tako bo Triumph Tiger 800 primeren tudi za tiste z nižjim težiščem in krajšimi rokami. Je pa sedenje na zadnjem sedežu malo pokvarjeno s postavitvijo desne stopalke. Ta je zaradi dokaj široko postavljenega izpuha nekako stlačena. Na levi strani tega problema ni.

Še bolj, kot z dobrimi voznimi lastnostmi na asfaltu, me je Triumph Tiger 800 navdušil z obnašanjem na makadamu. Ker je manjši, lažji in agregat nima toliko moči kot tisti v Explorerju, je na makadamu bistveno manj naporen. No, res pa tudi malo manj zabaven. Vzmetenje z dolgim hodom bo odlično opravilo z luknjami, za premagovanje hujšega terena pa ni primeren, že zaradi pnevmatik ne. Agregat bo zadnjo pnevmatiko brez problema zavrtel v prazno in sistem ABS je mogoče izključiti. Je pa tudi na daljših poteh več kot dovolj udoben, da bodo po potrebi lahko postanki omejeni le na polnjenje rezervoarja. Pa tudi priročna 12-voltna vtičnica bo marsikomu prav prišla.

Drugo mnenje (Igor Tominec)
Ko je včasih kdo od novincev spraševal kaj naj kupi, da bo v vožnji užival brez hujših naporov in znanja in da bo pred kafičem še vedno zapalil, je bil univerzalen odgovor – kupi nekaj iz naked razreda. No, jaz bi danes gladko odgovoril: “Kupi enduro.”

 

Tiger 800 je oskubljeni Tiger Explorer 1200, tako po prostornini, opremi in tudi fun factorju. Blažji je v čisto vseh segmentih. Že takoj lahko priznam, da mi ni tako všeč kot večja mrcina. Moči in navora ima dovolj, tudi za najbolj razvajene, ki se želimo celo pot do morja peljati v šesti prestavi. Vsem je jasno, da je nekoliko lažji kot večji brat in iz tega razloga na mestu tudi bolj agilen. Vendar je med vožnjo kar se tiče enostavnosti manevriranja – kljub kar petdesetim kilogramom manj – ista pašta kot Explorer: čista desetka. Prepričale me niso zavore. Da ne bo pomote, niti slučajno niso slabe, čeravno je občutek na zavorni ročici bolj mehak, rahlo neprepričljiv. Tudi menjalnik me je malo razočaral. Ne deluje tako suvereno kot na ostalih Triumphih, ki sem jih imel možnost peljati. Pogrešil sem kak bonbonček. Vendar je kljub vsemu za svojo ceno in kvaliteto Tiger 800 motocikel, ki ga bom priporočal vsakemu novincu moto sveta. No, morda zgolj novinkam ali manjšeraslim voznikom ne, ker je za njih Tiger 800 vendarle malo previsok. Tiger je kul.

Za povsem pravo in udobno popotovanje bo treba še malo seči v žep in s spiska dodatne opreme izbrati par stvari. Ker je osnovna verzija malo preveč oskubljena, bo potrebno razmisliti o gretju ročk, zaščiti rok, mogoče tudi višjem vetrobranu, aluminijastem ščitniku spodnjega dela agregata in kakem kovčku

Mnenje voznice (Mateja Pivk)
V Triumphovem Tigru 800 sem našla izvrsten motocikel za ljubiteljice potovalnih endur – za dame, ki so že lezle na velike motocikle kot so Varadero, 1200 GS ali Caponord, pa na koncu ugotovile, da zadeva sicer “gre skozi”, a si kljub temu želijo nekaj  več “rezerve”. “Ni ga čez komot.”  Tiger 800 je ravno prav visok, da se ga bo lahko brez težav  lotila tudi ne pretirano dolgonoga voznica z nekaj izkušnjami. Po višini nastavljiv sedež je udoben in ne pretirano ozek, a nog pri polžjem manevriranju prav nič ne moti. Prav tako nog ne motijo stopalke. Tudi  stransko stojalo ne  povzroča nikakršnih težav, ko ga je potrebno  s stopalom poriniti izpod motocikla.  Stikala na ročicah so razporejena tako, da nikoli in nikdar ne bo težav z vklapljanjem in izklapljanjem smernikov – tudi, če so damske ročice res drobne.Za dame ergonomija pa še zdaleč ni vse kar Tiger 800 ponuja  – največja poslastica je njegov polikan, prefinjen agregat, ki ima kljub vsej svoji uglajenosti toliko dinamike in  značaja, kot jo lahko pričakujemo le še pri italijanskih motociklih. Brez robatega brcanja in ritanja, a z goro navora in moči. Celo za najbolj lene ljubitelje “kruzanja” in sovražnike pretikanja, ga je dovolj.Verna zašita je za povprečno rasle zelo dobra, za tiste pod 170 cm pa odlična. Ergonomski trikotnik sijajen – udoben,  hkrati zaradi širokega krmila nudi tudi odličen nadzor nad motociklom, ki je tako okreten in lahkoten, da  bodo najbolj zavite cestne kljuke in najgrozljivejša mestna gneča užitkarski izziv, ne muka.  Zavorni sistem je zmogljivemu agregatu primeren, ročica zavore damskim prstom prijazna, motocikel pa tudi med močnim zaviranjem popolnoma miren in suveren.  Zaradi odličnega vzmetenje se zdi tudi popolnoma nedotakljiv na vseh vrstah cest – avtocestah, kej je hiter in udoben potovalnik, magistralkah, kjer z užitkom požira zavoje ne glede na katastrofalno stanje asfalta, ali  celo na makadamskih cestah.

Triumph Tiger 800 voznika zares potegne v vožnjo. S super agregatom, dobrimi zavorami in vzmetenjem bo kos vsem potem, ki si jih boste zastavili. Pa naj bodo te poti odpeljane počasi ali hitro. Bo pa zato morebitni sopotnik znal malo potarnat nad položajem desne noge. Takega kiksa si ne bi smeli privoščiti. Je vreden svojega denarja? Da, če se boste večinoma vozili sami, za v dvoje pa se splača “napraskat” še kak evro.

Cena: 9.990 evrov (9.490 brez ABS)