Sreda, 25.junij. Državni praznik, večina Slovencev se odpravlja do kakšne vodne postojanke, saj vročina že od jutra najavlja peklenski dan. Nekateri pa se odpravljamo drugam, kjer je še bolj vroče… Cilj je namreč Grobnik, na katerem Moto Racing Klub Koper prireja celodnevno dogajanje na pisti. Kljub dolgoletnim motorističnim izkušnjam sem se letos prvič odpravil vozit tudi na pisto, ne pa samo sline cedit izza ograje. Res je tudi, da sem tudi primerno “okonjan” za boljše motoristične užitke, saj sem se tja odpravil s Hondo CBR 600F in letošnjimi novimi gumami Dunlop 207RR, ki so mi jih tudi namontirali za potrebe testa gum.
Gregs
Najprej sem se nekaj pred trinajsto uro odpeljal na panoramsko vožnjo po pisti, tako da sem jo tudi prek lastnega motorja spoznal. V mislih sem si ponavljal vse napotke, ki mi jih je dal nekdanji državni prvak v 600 SS skupini Igor Dolanc, katerega sem predhodno zasliševal, da ne bi delal kakšnih nepotrebnih napak kasneje, ko sem se zapeljal na prosti trening. V štirih krogih sem tako videl in občutil, kako izgleda proga, kasneje pa bo potrebno po njej še izbrati pravilno linijo, zaviranje in pospeševanje, kar pa bo precej težje delo.
Po panoramski vožnji je sledil enourni odmor, nato pa je ura pokazala natanko 14:00, ko sem se prvič zapeljal na prosti trening. Prvi krog je bil ogrevalni, gume so ravno dobile primerno temperaturo in oprijem, motor se je že počasi začel nagibati proti svojim mejam… Drugi krog je že bil skoraj na polno, medtem ko je v tretjem krogu čas pokazal 1:54,7, kar je bil v prvih sedmih krogih to najboljši čas. Občutek vožnje je bil resnično krasen, gume so držale kot prilimane (bolje kot prijateljeve, ki je imel trše in so mu bolj zdrsavale), problem je bil edino v tem, da nisem odvil varovalnih vijakov na tačkah in so preveč brusile – mogoče sem pa premalo ležal na kolenu.
Po nekajminutnem postanku za vodo (vročina in napori so bili maksimizirani, sploh zame, ki letos na žalost nisem veliko delal na kondiciji) sem se spet napotil na naslednjih sedem krogov. Tokrat štoparica ni bila vklopljena, tudi zato, ker sem se odločil, da bom najbolj treniral pravilno linijo in nagibe motorja. V zadnjem krogu mi je guma prvic rahlo oddrsela, zato sem se odlocil, da je to definitivno klic za postanek. Po njem sva z Bladzom zamenjala motorje (Yamaha Fazer 1000), na katerem sem najprej preizkusil, kakšne lastnosti ima motor in kako držijo gume (res so zdrsavale), potem pa še navor – 6. prestava celo pisto. Zanimiva izkušnja…
Po približno uri in pol sem želel preiskusiti še Robycop-ovo Yamaho YZF R6, pa so po enem krogu (ogrevalnem) zaprli progo, ker se je zgodila nesreča. Edino, kar sem ugotovil v tem krogu, je to, da je R6 še bolj vodljiv skozi ovinke, saj je ožji in še bolj športen, tako da kar sam pada iz ovinka v ovinek. Fleten motor, na cesti tega nisem toliko zaznal.
Popoldne sem šel še enkrat na panoramsko vožnjo, a tokrat za hrbtom Bladza, da sem lahko slikal z digitalnim fotoaparatom in delal kratke filme vožnje po progi.
Če povzamem celoten dan, potem lahko rečem, da je bil zelo lep in me je vsaj še tri dni držalo, da bi šel spet kmalu. Gume so bile seveda precej “utrujene”, kar je glede na grob asfalt razumljivo, a vendar so bile najbolj po skrajnih robovih, kar pa bodo na cesti težko videle. Vsekakor sem nad njimi navdušen, zdaj je samo še vprašanje, koliko časa bodo zdržale.
P.s.: Lindau, hvala za fotke.
Septembra (če ne prej) se ponovno srečamo na Grobniku!
