Dvorana slavnih
Najbolj popularna vsebina
Showing content with the highest reputation on 10. 11. 2011 v Objave
-
5 točk
-
Pa še mojih nekaj besed na temo Berik-ov. Na začetku sezone 2005 sem na sejmu v Nemčiji kupil prvega Berik-a. Takrat pri nas še dokaj neznana znamka, edina referenca je bila, da jih šiva ista firma kot Arlen Ness in sem si rekel pa dajmo preizkusit. Cena je bila atraktivna napram Alpinestars in Dainese. Kombinezon sem dodobra zgonil skozi 4 sezone in dobrih 60.000km, brez poškodb je prenesel tudi en padec in en zdrs. V glavnem izkušnje so bile več kot pozitivne. Po štirih sezonah pa me je premamila zimska akcijska ponudba Berik-ov in sem se odločil za zamenjavo. Stari kombinezon je bil še v tako dobrem stanju, da sem ga celo uspel (seveda za simbolično ceno) prodati. No z novim pa takšne sreče ni bilo. Kljub temu, da je bila znamka ista, deluje kot da bi bil malo na hitro sešit skupaj. Stari je imel recimo usnje na rokavih zarobljeno in so bili robovi zaščiteni pred cefranjem, pri novem sta bila dva kosa usnja položena skupaj in samo zašita. Ok, to so kozmetične malenkosti zaradi katerih se načeloma ne bi ravno sekiral preveč. Po eni sezoni so ponekod začeli odstopati šivi. Najprej na nepomembnih mestih kot na primer na koncu rokava. Po koncu druge sezone pa so začeli popuščati šivi na stegnu in pri zadrgah. Kobinezon ima za sabo slabih 20.000km zgleda pa bolj zdelan kot prejšnji, ki jih je prebrodil 3x toliko. Razlika med prvim in drugim Berik-ovim kombinezonom je kot noč in dan. In se sprašujem ali se je Berik v nekaj letih na splošno tako poslabšal ali pa mogoče k nam pride opazno manj kvalitetna roba kot v Nemčijo. 3 leta nazaj Berik-a nisem mogel prehvaliti, no sedaj pa je izkušnja popolnoma nasprotna. Berik-a osebno ne kupim več pa akcije gor ali dol.4 točk
-
Pa najbolj de se dobimo u Roll baru pa se ga nažgemo!! Zih se bomo vse zmenil he he!!2 točk
-
Do sedaj v tem letu okroglih 20.000km. 5kkm na F800, 15kkm na R1200ST. Sicer 30% manj kot lani, vendar je pa bilo več nečesa drugega to leto. Not bad2 točk
-
Želim ti,da ne boš kdaj koga ZBIL s temi tvojimi dirkami čez naselja mislim si pa res DASA2 točk
-
Pfff študenti Pfff študenti. Že tri leta plačujem davke, da lahko ti obiskujejo šanke po večjih slovenskih mestih. Pa naj mi še kdo reče, da ne marajo predavanj. Uživajo ob njih, le da so ta drugačne narave, kot si jih mi, odgovorni državljani, predstavljamo. Tudi vloge menjajo pogosteje. Nekaj časa poslušatelj, nekaj časa predavatelj. Teme pa podobne tistim, ki se jim drugi MOGOČE predamo kakšno soboto pa še to le enkrat na mesec. Pijača, ženske, motorji in podjebavanje (se opravičujem izrazu – ampak tak mamo) eden drugega. Ampak ne, med nami se to dogaja le na vsake par tednov. Ti študenti pa… Vsak sleherni dan. Ok, v nedeljo in ponedeljek počivajo. Saj morajo, reveži. Če so že od torka pijani. Vsem, ki imajo povprečno oceno pod 8 bi bilo potrebno vzeti štipendijo. Staršem pa prepovedati financiranje takšnih falirancev. Naj se spravijo delat. Takoj. Brez pomislekov. Pa ja de! Sem normalen, da takšne pišem? Rad si mislim, da sem. Zato moram vse zadrteže, ki se mogoče strinjate z uvodom, globoko razočarati. Upam, da vas res ni veliko, ki bi se strinjali z napisanim. Se opravičujem, ampak sam še vedno dobim purjo kolt, kot bi rekla znana voditeljica resničnostnega šova – čeprav pred tem sploh ni bila znana. Ampak ok, je…Znana. Ah, že tavam. Pa ne bom. No ja, purjo kolt dobim, kadarkoli se znajdem v pogovoru s kakšnim novopečenim brucem ali brucko. V spomin se mi namreč potiho prikradejo vse prigode med letoma 2004 in 2005, ko sem preživljal in doživljal vso slast tako opevanega študentskega življenja. Pa mogoče niso ravno prigode tiste, ki imajo največjo vrednost. Slast se skriva v časovnem ali pa frekvenčnem prostoru (teh relacij, ki sta si jih nekoč izmislila gospoda Fourier in Laplace nisem nikoli povsem razumel – no vidite, nekaj pa mi je le ostalo tudi s klopi iz fakultete). Ali pa v obeh, časovnem in frekvenčnem. Slast študentskega življenja in njega prigod se skriva ravno v tem, da smo si jih lahko privoščili kadarkoli in kolikokrat smo si pač želeli. Četudi teh prigod ni ravno za cel roman pa jim daje čar ravno ta nepogojenost. Niso bile pogojene ne s časom, ne s frekvenco kakor tudi ne s krajem. Če nam je, ko smo zjutraj stopili iz slavne šestke, bolj prijal pogled na »Volto – caffe«. Smo pač zavili tja. Se tam zasedeli, spili pirčkov, toliko, kolikor nam je pač pasalo in šli…Kam? Ah že kam. Kamor nam je pasalo. Na faks? Ma ne ga srat. Tisti dan ne. Toliko pa smo že bili odgovorni, da smo vedeli, da štrom in pijača ne gresta skupaj. Prečekirat še druge natakarice? Seveda! Kar za nosom… Ta nikoli ne zgreši. Pa smo šli, od bifeja do bifeja. Nekaj časa je bila zelo popularna neka baraka čudnega izgleda, ki se je imenovala »Lizin vrt« in to zelo blizu rektorjeve rezidence. Se mi zdi, da nasproti Drame. Ah kaj pa vem… Vrt, to definitivno ni bil. Lize pa prav tako nisem nikoli videl. Stregel je neurejen moški srednjih let, kar se mu je na trenutke tudi poznalo, saj so njegove izjave in naperjenost proti mlajšim fantom jasno kazale na neko krizo. Fouš je bil, kaj mu naj. Verjetno se že sprašujete zakaj smo zahajali tja, če ni bilo ne vrta, ne Lize, povrhu vsega pa še zafrustriran lastnik. Zakaj? Preprosto. Pivo je bilo v »Lizinem vrtu« krepko cenejše kot povsod drugod v velemestu. Tudi »Lize« nismo potrebovali, saj je iz trole vsake par minut izstopila kakšna ornk Liza, na kateri smo si lahko napasli oči. Sploh ne vem, če je kdo v tistih časih pogledoval na uro. Mogoče, res mogoče, se je kdaj v družbi znašel kdo, ki še ni dojel našega tihega sporazuma, da med takšno vrsto relaksacije ni vljudno omenjati ure ali še slabše, ure predavanj. »Ne prbiji, k se nam bo zaluštal bomo pa šli, če dons, dons, če ne pa jutr! Kolk pa lhk predelajo v tistih parih urcih, k nas ne bo? Jst pjra pač ne mislem zarad tega eksat, pa če mi bo pasal bom še enga naroču, ok!?« »Ej dej tukile še eno rundo.« Najbolj so se takšne turneje prilegle, ko je zima počasi skrila svoje kremplje in so prvi močnejši sončni žarki začeli ogrevati ozračje. Pa tudi pozimi nam ni bilo hudega, le, da so bili za zimske postojanke bolj primerni, zaprti, ogrevani prostori. Kar pa Lizin vrt, vsekakor ni bil. Pač smo takrat za pivo plačevali malo več. Pa nam ni bilo hudega. Saj se to res ni dogajalo vsakodnevno, da bi moral kdo bankrotirati zaradi tega. Je pa bilo jasno, da bi se lahko, če bi se hotelo. In to je tista stvar, zaradi katere dobim kurjo polt ob mislih na študentsko življenje. Svoboda! Sedaj imam službo. Denarja je več, pa mi ga prav tako ne ostaja ravno na pretek. Lahko si vzamem dopust in privarčevano poženem na morju ali kjerkoli drugje… So prednosti. Pa vendar moram vsako jutro pravočasno vstati, se (priseben) usesti v avto in odpeljati… Ne kamor hočem, ampak naravnost v službo. Lahko si želim, da bi tisti trenutek zavil drugam in šel v službo pač naslednji dan…Ampak ne morem, ne smem. In ravno v tem je čar študentarije. Če se le zavedaš zdrave frekvence, da študij preveč ne trpi in da boš lahko to počel tudi naslednje leto, potem… Lahko! Kadarkoli, kolikokrat hočeš, kjerkoli, s komerkoli in nenazadnje…skoraj karkoli! Pfff študenti. Že tri leta plačujem davke, da lahko ti obiskujejo šanke po večjih slovenskih mestih. Pa naj mi še kdo reče, da ne marajo predavanj. Uživajo ob njih, le da so ta drugačne narave, kot si jih mi, odgovorni državljani, predstavljamo. Tudi vloge menjajo pogosteje. Nekaj časa poslušatelj, nekaj časa predavatelj. Teme pa podobne tistim, ki se jim drugi MOGOČE predamo kakšno soboto pa še to le enkrat na mesec. Pijača, ženske, motorji in podjebavanje (se opravičujem izrazu – ampak tak mamo) eden drugega. Ampak ne, med nami se to dogaja le na vsake par tednov. Ti študenti pa… Vsak sleherni dan. Ok, v nedeljo in ponedeljek počivajo. Saj morajo, reveži. Če so že od torka pijani. Vsem, ki imajo povprečno oceno pod 8 bi bilo potrebno vzeti štipendijo. Staršem pa prepovedati financiranje takšnih falirancev. Naj se spravijo delat. Takoj. Brez pomislekov. Pa ja de. Sem normalen, da takšne pišem? Rad si mislim, da sem. Zato moram vse zadrteže, ki se mogoče strinjate z uvodom, globoko razočarati. Upam, da vas res ni veliko, ki bi se strinjali z napisanim. Se opravičujem, ampak sam še vedno dobim purjo kolt, kot bi rekla znana voditeljica resničnostnega šova – čeprav pred tem sploh ni bila znana. Ampak ok, je…Znana. Ah, že tavam. Pa ne bom. No ja, purjo kolt dobim, kadarkoli se znajdem v pogovoru s kakšnim novopečenim brucem ali brucko. V spomin se mi namreč potiho prikradejo vse prigode med letoma 2004 in 2005, ko sem preživljal in doživljal vso slast tako opevanega študentskega življenja. Pa mogoče niso ravno prigode tiste, ki imajo največjo vrednost. Slast se skriva v časovnem ali pa frekvenčnem prostoru (teh relacij, ki sta si jih nekoč izmislila gospoda Fourier in Laplace nisem nikoli povsem razumel – no vidite, nekaj pa mi je le ostalo tudi s klopi iz fakultete). Ali pa v obeh, časovnem in frekvenčnem. Slast študentskega življenja in njega prigod se skriva ravno v tem, da smo si jih lahko privoščili kadarkoli in kolikokrat smo si pač želeli. Četudi teh prigod ni ravno za cel roman pa jim daje čar ravno ta nepogojenost. Niso bile pogojene ne s časom, ne s frekvenco kakor tudi ne s krajem. Če nam je, ko smo zjutraj stopili iz slavne šestke, bolj prijal pogled na »Volto – caffe«. Smo pač zavili tja. Se tam zasedeli, spili pirčkov, toliko, kolikor nam je pač pasalo in šli…Kam? Ah že kam. Kamor nam je pasalo. Na faks? Ma ne ga srat. Tisti dan ne. Toliko pa smo že bili odgovorni, da smo vedeli, da štrom in pijača ne gresta skupaj. Prečekirat še druge natakarice? Seveda! Kar za nosom… Ta nikoli ne zgreši. Pa smo šli, od bifeja do bifeja. Nekaj časa je bila zelo popularna neka baraka čudnega izgleda, ki se je imenovala »Lizin vrt« in to zelo blizu rektorjeve rezidence. Se mi zdi, da nasproti Drame. Ah kaj pa vem… Vrt, to definitivno ni bil. Lize pa prav tako nisem nikoli videl. Stregel je neurejen moški srednjih let, kar se mu je na trenutke tudi poznalo, saj so njegove izjave in naperjenost proti mlajšim fantom jasno kazale na neko krizo. Fouš je bil, kaj mu naj. Verjetno se že sprašujete zakaj smo zahajali tja, če ni bilo ne vrta, ne Lize, povrhu vsega pa še zafrustriran lastnik. Zakaj? Preprosto. Pivo je bilo v »Lizinem vrtu« krepko cenejše kot povsod drugod v velemestu. Tudi »Lize« nismo potrebovali, saj je iz trole vsake par minut izstopila kakšna ornk Liza, na kateri smo si lahko napasli oči. Sploh ne vem, če je kdo v tistih časih pogledoval na uro. Mogoče, res mogoče, se je kdaj v družbi znašel kdo, ki še ni dojel našega tihega sporazuma, da med takšno vrsto relaksacije ni vljudno omenjati ure ali še slabše, ure predavanj. »Ne prbiji, k se nam bo zaluštal bomo pa šli, če dons, dons, če ne pa jutr! Kolk pa lhk predelajo v tistih parih urcih, k nas ne bo? Jst pjra pač ne mislem zarad tega eksat, pa če mi bo pasal bom še enga naroču, ok!?« »Ej dej tukile še eno rundo.« Najbolj so se takšne turneje prilegle, ko je zima počasi skrila svoje kremplje in so prvi močnejši sončni žarki začeli ogrevati ozračje. Pa tudi pozimi nam ni bilo hudega, le, da so bili za zimske postojanke bolj primerni, zaprti, ogrevani prostori. Kar pa Lizin vrt, vsekakor ni bil. Pač smo takrat za pivo plačevali malo več. Pa nam ni bilo hudega. Saj se to res ni dogajalo vsakodnevno, da bi moral kdo bankrotirati zaradi tega. Je pa bilo jasno, da bi se lahko, če bi se hotelo. In to je tista stvar, zaradi katere dobim kurjo polt ob mislih na študentsko življenje. Svoboda! Sedaj imam službo. Denarja je več, pa mi ga prav tako ne ostaja ravno na pretek. Lahko si vzamem dopust in privarčevano poženem na morju ali kjerkoli drugje… So prednosti. Pa vendar moram vsako jutro pravočasno vstati, se (priseben) usesti v avto in odpeljati… Ne kamor hočem, ampak naravnost v službo. Lahko si želim, da bi tisti trenutek zavil drugam in šel v službo pač naslednji dan…Ampak ne morem, ne smem. In ravno v tem je čar študentarije. Če se le zavedaš zdrave frekvence, da študij preveč ne trpi in da boš lahko to počel tudi naslednje leto, potem… Lahko! Kadarkoli, kolikokrat hočeš, kjerkoli, s komerkoli in nenazadnje…skoraj karkoli!2 točk
-
2 točk
-
2 točk
-
2 točk
-
Opažam, da nekateri ne razumete kaj želim doseči. Pa ne osebno samo zame. Ne izmikam se kazni! Če sem v tujini res storil prometni prekršek, ga bom tudi poravnal. še pred tem pa želim izvedeti in se prepričati, česa me Avstrijci konkretno obtožujejo? Če je njihov resnični namen pošteno in zakonsko izterjati kazen, mi v prvi vrsti morajo dokument poslati v slovenskem jeziku, podpisan in žigosan s priloženim slikovnim dokazom. In nenazadnje želim, da avstrijske oblasti sprejmejo dejstvo, da je Slovenija od 1. maja 2004, enakopravna članica EU in da se do nas državljanov Republike Slovenije, temu tudi primerno vedejo. Zelo pomembno je tudi dejstvo, da v Sloveniji uradno govorimo slovenski jezik. To pravico nam omogoča Zakon o rabi slovenskega jezika - ZJRS, natančneje 1. in 2. določilo omenjenega zakona. Zakaj to omenjam boste lahko razbrali v nadaljevanju. Ko bom iz Avstrije na svoj domači naslov prejel dokument v našem slovenskem jeziku, s priloženim dokazilom, da sem res storil prekršek, ne glede na dejstvo, da zakon o kaznovanju tujcev še ni potrjen s strani Sveta Evropske skupnosti, bom kot sem že omenil, kazen za storjeni prekršek v Republiki Avstriji, nemudoma poravnal. Zelo me žalosti in jezi vzvišenost in oholost posameznikov, naše sosednje države, kateri očitno menijo, da smo Slovenci manjvredni od njih. Kot neposredni sosed države Avstrije, to njihovo vzvišenost, oholost in domišljavost, še toliko bolj poznam. Skratka, večina od njih nas ima še vedno za jugoviče in balkance. Ne glede na bližino Avstrije, res ne znam nemškega jezika, saj sem se v šoli učil le angleščine. Ne glede na vsa dejstva, tudi ne poznam nobenega zakona, ki bi me kot državljana Slovenije obvezoval, da moram doma v svoji domovini obvladovati tuje jezike, predvsem nemškega, in da zato tudi moram razumeti kaj so mi napisali v njihovem prvem in drugem nepopolnem obvestilu. še bolj me jezi, žalosti in ponižuje, da me v drugem avstrijskem obvestilu obveščajo, da se v Avstriji uradno govori nemški jezik. Zato je moj dopis napisan v slovenskem jeziku, katerega sem naslovil na njihov naslov za njih brezpredmeten. Sosedje Avstrijci mi dajejo 14 dni časa, da jim dopis napišem v nemškem jeziku. In kaj bo po 14 dnevih? Bodo s svojimi specialci in helikopterjem prišli pome? Takšen egoistični odgovor je zame nedopusten, skrajno nesramen in zelo nacionalističen. Moj dopis, v slovenskem jeziku je za Avstrijce brezpredmeten. Njihov nepodpisan in nežigosan dopis, v nemškem jeziku, pa bi moral zame kot državljana Republike Slovenije, biti verodostojen, uraden, razumljiv in zakonit. Kaj se gredo ti naši sosedje, vedo samo oni? Mogoče menijo, da Slovenija še vedno spada pod Avstroogrsko Habsburški imperij?2 točk
-
Sam imam rally 3 eno sezono in mi ni žal niti centa ,ki sem ga porabil za nakup. Poleti izredno zračna ,sedaj pa z podlogo (katira je voodporna) in z primirno podobleko zadovolji vsa moja pričakovanja. Trenutno je v Munchnu poteka posezonsko znižanje. :notworthy:1 točka
-
1 točka
-
ja, zanimivo bi nas bilo videti par akterjev petelinov skupaj... nažgemo in naskočimo pa u51, če bo res prišla mimo s šnopcem...1 točka
-
In kaj je to več ? Moped ima že original veliko veš hoda kot recimo moja Vara, zamenjal bi prednje vzmeti v teleskopih in kompleten zadnji amortizer pa bi to bilo zame dovolj, ne mislim pa imeti mopeda za vožnjo po kros progah ampak da se z njemu lahko recimo prepelješ 500 km po asfaltu potem pa narediš še par 100 km po makedamu ali gozdnih poteh1 točka
-
Mi smo bli včer, ljudi kar precej, vzdušje dobro, hostese lušne, nekaj zanimivih novosti, največ gužve pri Ducatijevem tanovem superbajku.. Več o vtisih, novostih in seveda tudi hostesah pa sledi na portalu motosvet.com1 točka
-
Vi2 sta zelo zanimiva sogovornika. Kaj se ne marata? Tako na splošno mislim! Lepo, da takole skrbita za zabavo Motomarsovcev. Lp obema O:-)1 točka
-
Tudi jaz take ignoriram - razen kadar pride k meni kot stranka z namenom pohitriti svoje vozilo. Zal je taksnih bedakov vedno vec, in hodijo vedno pogosteje. Ce bi bil tako pameten kot se dela, ne bi prisel meni kot stranka da naredim tocno tisto glede cesa je pameten, ampak bi si svoj voz postimal sam. In tudi ne bi spraseval na forumih kako in kaj. :evilgrin: p.s.: vem, vem, letelo je name, prav zato pa se iz teme umikam.1 točka
-
1 točka
-
Fantje so bili tehnično podkovani, motorji pa vzdržljivi, približno toliko kot tisto dekle v prikolici. Za tiste čase res velik podvig, čeprav se vidi, da niso bili ravno reveži (prevoz z avionom preko Kanala, elegantna oblačila, prenočevanje v hotelih...)1 točka
-
1 točka
-
torej od kje njemu denar za zadnjo fabrko ne bi vedu (bdw nepovratnih sredstev je marsikdo dobil, od pekov do mesarjev, predvidevam pa, da po legalni poti preko razpisov), vem pa da je začel v garaži kjer so skupaj s prijatelji delali prvo ultralight letalo, pa jih je rajnka juga gladko zajebala, da ga niso mogli registrirat. Nadalje vem, da se tip ne preserava in kurči z nekim imetjem ampak vse vlaga v fabriko...mislim, da jih lahko na prste preštejemo današnje meneđerje, ki tako delajo. ampak vse to nima zveze s homeopatijo, mar ne?1 točka
-
Nč bat! čez par mesecev bodo lite feltne v ponudbi dodarne - opcijske opreme Kot pri GSu, če že kopirajo! :kva2:1 točka
-
Ja vidm de si mi fouš kt matr!! Eno kamerco za dvesto evričev pa frezo za za dva jurja od kolega ampak je žal že tragično preminila tako de bom zdej neki cajta peš Sicer mi bo tud zoki v kratkem izpit splel tako da zavod in sociala vabita :hooray: A ti si pa Sistem promotor al kaj? Vsaj tako nekak te je zaznat. Aja; tako; temu se reče da ljudje delajo?? Dej mal razmisl no! Če se gre za izvoljence ljudstva kdo jih naj potem naj nadzira?? Sami sebe kot dosedaj al koko?? BOLANO!! Avtor tegale sodi na psihiatrijo. Če samo pomislim koliko dela si je naredil za en takle poc.? Pa da nebo kdo mislil da podpiram Janšo in njegov bolanizem1 točka
-
Sicer pa me pri temle crossdresserju najbolj presenečajo napere, očitno bo to hudo sposoben off-roader1 točka
-
Dr_Jakob, zakaj slabo vozita,ker tu pa tam gresta čez črto ali ker nimata teprave tehnike.Ali poznaš kakšen video kjer lepo (hitro) vozijo.Da bom videl razliko. Hvala. LPM1 točka
-
Ma neki bo od "top modelov".........kar se motorja tiče, sam šofer pa ostaja isti kekec temu ni pomoči več :D Pozimi ne velja tisti cenik kot v sezoni...........je bolj tak kolikor zglihaš .) David kakšen je pa "tvoj plan" bo kaj??1 točka
-
Kje so ti pa to povedali, v tem času zdaj, so krediti veliko bolj nedostopni in veliko manj ugodni kot recimo leta 2006, so se banke preveč opekle1 točka
-
1 točka
-
to pa ni lepo.... bo pa lahko za kazen šla z mojim apnčkom u postojno po sladoled...1 točka
-
1 točka
-
1 točka
-
1 točka
-
1 točka
-
1 točka
-
frips ti tako kanto (ali 2) prodajaš da ti še prevaranti ne pišejo1 točka
-
Še neuradni rezultati v Moto2: Unofficial Moto2 Lap Times, Day 2, Valencia (provided by teams): Julian Simon (Mapfre Aspar, Suter), 1'36.0 Yuki Takahashi (Gresini Racing, Moriwaki), 1'36.2 Andrea Iannone (Speed Master, Suter), 1'36.3 Thomas Luthi (Interwetten Paddock M2 Racing, Suter), 1'36.4 Marc Marquez (Catalunya Caixa Repsol, Suter), 1'36.6 Michele Pirro (Gresini Racing, Moriwaki), 1'36.6 Scott Redding (Marc VDS Racing, Suter), 1'36.6 Simone Corsi (Ioda Racing Project, Ioda), 1'36.6 Alex De Angelis (JiR Moto2, Motobi), 1'36.8 Stefan Bradl (Viessmann Kiefer Racing, Kalex), 1'36.8 Mika Kallio (Marc VDS Racing, Suter), 1'37.0 Jules Cluzel (Forward Racing, Suter), 1'37.1 Randy Krummenacher (GP Team Switzerland Kiefer Racing, Kalex), 1'37.4 Raffaele de Rosa (G22 Racing, Moriwaki), 1'37.5 Yonny Hernandez (Blusens STX, FTR), 1'37.5 Mike DiMeglio (Tech 3 Racing, Tech 3), 1'37.6 Esteve Rabat (Blusens STX, FTR), 1'37.7 Xavi Forés (Mapfre Aspar, Suter), 1'37.7 Claudio Corti (Italtrans, Suter), 1'37.8 Alex Baldolini (Forward Racing, Suter), 1'37.8 Bradley Smith (Tech 3 Racing, Tech 3), 1'38.0 Kev Coghlan (Motorsport 69, FTR), 1'38.0 Mattia Pasini (Ioda Racing Project, Ioda), 1'38.3 Max Neukirchner (MZ Racing, MZ), 1'38.5 Dominque Aegerter (Technomag CIP, Suter), 1'38.6 Santiago Hernández (SAG Team, FTR), 1'38.6 Anthony West (MZ Racing, MZ), 1'38.8 Kenny Noyes (Avintia STX, FTR), 1'38.9 Robertino Pietri (Italtrans, Suter), 1'39.4 Vir: http://www.ultimatemotorcycling.com/2011-moto2-valencia-day-2-test-results1 točka
-
1 točka
-
...u bistvu, Umetnca, sem ti hotu sam rečt, da tut gasilci imajo na vsake tolk cajta MOKRE vaje....1 točka
-
1 točka
-
1 točka
-
1 točka
-
1 točka
-
Tako je vsak nej pred svojim pragom počisti,pa bojo vsi čisti,je res :grim :grim1 točka
-
Rade volje bi ga posodu, pa ga na žalost nimam ups.. sm napisu, preden sem slikco vidu .. tale reuca še za oblečt nima ... vendarle je varnost na prvem mestu :angry:1 točka
-
Danes sem se odpravil najprej obut Z-eja v nove copate (BT 023 M+S...za zimo ), nato sem jih malo po Krasu zdrajsal. Po končanem utekanju gum, pa sem pa odvandral na načrtovano destinacijo...jadranska magistrala. Ovinki so kar pasali, prometa malo nič. Edini policaji, ki sem jih vidu so bli v Karlobagu na kofetu. Naredu cca. 513km. Še slike:1 točka
-
1 točka
-
1 točka
-
1 točka
-
1 točka
-
daš ga v zamrzovalnik da se potem počasi tali :naughty:1 točka
Ta dvorana slavnih je nastavljena na %s/GMT%
-
Novice