Dvorana slavnih

V ponedeljek sem po nočni službi šel za uro in pol mižat, nato pa sem se ob 9h odpravil do banke, kjer sem zamenjal € v HRK. Odpeljal sem se proti Ribnici, zavil na Kočevsko reko, da sem se izognil vsem naseljem med tem odcepom in Kočevjem do Štalcerjev, kjer sem se zopet pojavil na glavni cesti. Po opravljenih mejnih formalnostih me je čakalo trpljenje do Delnic, od koder se je tempo vožnje lahko zopet povečal. Na Gornjem jelenju sem prvič zagledal morje in se nato spustil do Jadranovega. Na jadranki je bilo čuda prometa, ki pa se ponavadi razkadi do Novega vinodolskega. To pot je bila gneča do Senja, šele po Senju je postalo znosno . Odkotalil sem se do Sukošana, kjer sem šel najprej na pošto kupit znamke, da sem lahko poslal razglednice, ki jih sestra ni poslala pred 14 dnevi, ko smo bili tam na dopustu . Nato sem se odpeljal še do kafiča na kapučin in pol litra vode z ledom, da nisem zakuhal :surrender: . Ker sem se hotel še malo namočit v morju, sem šel do mestne plaže, a je bila tam precejšna gneča in precej motno morje od vse mivke, ki se je dvignila zaradi valov, zato sem namero opustil in šel raje nazaj proti Paklenici, kjer je bila voda čistejša. Po obilnem namakanju in hlajenju v vodi sem se zopet pregrel, ko sem se pakiral nazaj na moped . Počasi sem se odpeljal proti domu in se vmes ustavljal, ko je bilo kaj zanimivega za videti. Vsi ti postanki so botrovali temu, da sem uspel priti domov že ob polnoči, saj sem se od Delnic, ko se je popolnoma stemnilo vozil tam okoli 80-90 km/h, ker nisem hotel delati divjačinskega golaža . Do Sukošana in nazaj se je po števcu nabralo cca 700 km, natančno ne vem, ker mi je izgleda garmin crknil zaradi nenormalne vročine v tank torbi. LP Robert

Ufff še dobro, da se je vse OK končalo za vaju - Tedybear in stuhec!? ........................ Da moj-moj ni samo za metat po tleh, ampak tudi za lepo vozit imam v mislih vse od zadnjih dveh neljubih dogodkov :surrender: Zdaj, ko ima bojne rane na obeh straneh, po cca 40.000 prevoženih kilometrov različnih cest z njegovo pomočjo, si zasluži da ga le še pridno objemam in se ga držim kot klop, pa niti slučajno več ne pustim da spet pade, na koncu sezone pa ga »pocrkljam« z novo barvo - da bo spet tak, kot se spodobi... Ker je bilo danes takooo vroče se mi je po službi zluštalo vožnje kje višje. A še prej sem šla malo pogledat tiste awiwnke tja do Idrije. In potem nazaj do Godoviča, tam v smeri proti Črnem vrhu, kjer me je tabla opomnila, da je po kilometrih moj kwak že dočakal Abrahama s tremi dodanimi nulami in da se zdaj že hitro bližava naslednji okrogli… Prav prijetno popoldne za zbistrit glavo – prazna cesta, sončk, prijetno toplo (ne vroče)… aah Jah – še vseeno je lepa tale naša Slovenija – tudi če je marsikaj že neštetokrat videno in prevoženo. Od Črnega Vrha vijuganje proti Colu - razgled na Zgornjo Vipavsko dolino… In lepša stran mojega kwaka Od tam proti Podkraju… In nato čez Kalce kar nazaj domov. Ohladitev je več kot pasala, mir pa tudi :yes: Kratko in sladko ^_^

včeraj (torek) sem imel pa eno t.i. café racersko popoldne (glede na število postankov in prevoženih km); popoldanski štart od doma in prvi postanek čez 15km na petrolu v LJ (v LJ videna zajčica600 na motorju v mini kiklci) naslednji postanek na vrhu vrhniškega klanca - pavza, nato sem zdržal do logatca; pavza tam kjer diši po čokoladi (in poblendal mimohiteči keiko) od tam sem se zapeljal do omw v postojni; spet pavza in čvek z basbas-om, izza sosednje mize je pomahala Bina Bana, mimo je pridrvel Tboxer,.... pa ena dečva v vročih hlačkah na oranžnem ktm-u (kot voznica) Na postajališču polno bavarcev in nekaj eksotike ( 6 valjna CBX-a in kwakica z1 900 ) Od omw-ja pa nazaj proti ridam, kjer spet počitek na ridah. Tam z BasBas-om in Oso pričakali Bino Bano, da smo se nato premaknili do Logatca (v navigatorja na kavo). Od tam pa proti domu. Ja je bila zanimiva današnja fura. Trajala do pozno v noč pa samo par prevoženih km.

Ne vidim problema, motor nagne za 45% stopinj in ga dvigne nazaj gor. Naj naredi to na cestaku, ki pade horizontalno, oz če maš srečo še mal po klancu navzdol. Pa če se da v pesku izletne cone, tist mi pride prav tehniko naštudirat. Tele goldwinge pa bokserji k padejo ko so že navpično glih niso neko merilo.

Če ženske pravite, da lahko delate več stvari istočasno, zakaj potem za hudiča ne morete imeti glavobola in sexati hkrati.

Fočk, v živo viden "največji" motor. Osa si je najdu novo dream (nightmare) machine ...

Ne! Lahko pa daš za pivo, pa bom potem premislil o prošnji.

Glede na to, kako te ta problem tako zelo intrigira, da ga obelodanjaš na vseh mogočih in nemogočih mestih, si lahko na vprašanje odgovoriš kar sam, saj očitno sodiš med tele kure.

Rosse, tudi meni se je zgodila podobna štorija s tem, da mi kdo ni hotel prodat motorja. Nekoč sem klicala za enga R1150R enga ata na Bled. Ko sem rekla "Dober dan, tukaj Pavlina, na avtnetu sem videla da prodajate motor..." ... nazaj je blo samo še "tu tu tu tu tu". Pa kliče moja hitrejša pol, se predstavi, padeta v debato, se zmenimo, da greva motor pogledat (seveda ni niti črhnil, da pridem tudi jaz). Ko smo bli tam, se je dotični še pohvalil, da ga je danes "ena baba klicava, ja kva pa misle, sm ji kr telefon zapru". :glare:

no a vidš , če bi šel še jaz zravn bi mel pa divjačinski golaž :yes: "košto"

petek 27.7. okrog 17ih, je nekdo strašil s fotoaparatom na ovinku pred parkirplacom . Če sem že premzu, k sm mislu d maš uniformo, mi lahko vsaj slikco prvoščiš . (če je kdo od tuki, seveda) . lp

Heh, luštna tema. Moj motor je kar velika uganka "starim jarcem" mimo katerih se peljem: kako za vraga damica na taki kravi uspeva? Jah, zadnje čase kar dobro. Skozi leta ogledovanja stoječih raket (v dobrih starih časih še ob sobotah na Prešercu... bila sem mlada deklca, starši mi niso pustil met motorja, js pa sem si skoraj oči spahnla, da sem držala glavo naravnost in obenem vidla tiste gore zloščene plastike, kroma in drugih kovin), sem ugotovila, kaj mi na motorjih NI všeč. Najprej vizualno. Ko sem začela vozit pa še, kaj mi tehnično ne ustreza. Ker me privlačijo vse "čudne", nerazumljene, čudaške, retro in fosilne zadeve, sem najprej hotla met oldtimerja. Ker na nekem Guzziju 1974 nisem mogla niti 2x stisnit ročice sklopke, sem to misel opustila. Kot sem že omenila, najprej vizualne lastnosti: -mora met okroglo veliko luč (no tisti 2 Triumphovi bi se dalo zdržat) -brez plastike (kasneje so mi povedali, da se temu reče "naked") -zadaj se mora kolo držat samo na eni strani (to se mi je zdelo kot mladenki tako strašansko kul, da sem imela na prvi Nokii, ki je omogočala dodajanje fotk za ozadje, kar en paralever, ki sem ga zasledila na parkingu v portorožu za ozadje ) - to je bil najstrožji kriterij, ki je čez 10 let odnesel vse ostale znamke. Ne me prašat zakaj. Pač zdel se mi je cool. -centralni štender - tudi zarad oldiejev in Vesp To so bili bolj površinski razlogi za nakup moje krave. Ko sem začela vozit, sem kot nadebuden mladi inženir preučila razne krivulje navora, razporeditve moči, preprašala razne izkušene moto-mačke, ki je vsak zagovarjal drugo razporeditev in število cilindrov. Čeprav so mi vsi vztrajno solili pamet s prijaznimi 4 cilindri, se nisem dala prepričat. Matematika in fizika sta govorili drugače in hvalabogu se nisem pustila zmest. Ker sem hotela motor s podobno razporeditvijo obratov in načinom šaltanja, kot ga ima avto, sem iskanje omejila na 2 cilindra. Poleg tega mi je po neljubem dogodku ob paničnem grabljenju vseh ročic v avtošoli inštruktor prijazno namignil, naj si kot instant motoristka, ki ni nikol s BMXom bremzala na črto in padala z ATXom, omislim motor z elektronskimi pomagali. Če dobro pomislim, je bilo na tem mestu že vse določeno, pa sem vseeno gledala še nekaj drugih motorjev: Yamaha MT03 (odpadel, ker mi je bil zelo premajhen in, ker ni imel ABSa), en Suzuki, menda Suzuki SV650 (tudi premajhen), pa menda neka Transalp, ki je imela okroglo luč, potem so me šuntali za Monstra... no na koncu sem pristala kar na domačem Yamaha Bulldogu, ki je bil sicer lep in cool ampak ni imel paralevra in ABSa (no pustmo zdej štender). Prvič je po katastrofi zasmrdelo, ko sem na netu našla BMW R850R. Gabry18 mi ga je posodila za en krog in bila je ljubezen na prvi gas. OooOoOOOOooo kakšna rožica od motorja. Lahko si ga nagibal po mili volji, pa ni zdrsnil preko "u šit padu mi bo" točke. Zavijal je kot kolo. Na mestu se je prijazno pozibaval in bil je obupno grd. Ja, to je zame! Ustrezal je vsem zgoraj navedenim kriterijem in iskanje se je začelo. Slovenski net, nč. Nemški net, kar visoke cene za stare krače. :wacko: Z ABSom so bili strašno redki in zelo daleč. V Italiji se mi ni dalo še enkrat jajcat z uvozom, ker imajo tako zmedo s papirji. Enkrat sem na Cosmosu slučajno sedla na R1200R. Ravno toliko, da mi ni bilo dolgčas, ko je moja hitrejša polovica krilila z nogami v zraku viseč z GSA. Prevelik mu je bil. Meni je šlo na smeh, pa sem se malo razgledala tam okoli. Velika napaka. Pa sem se odločila, da bom gulila domačega Bulldoga še naprej. Moram reči, da mi jo zaradi čudnih kotov vilic ni nikoli zagodel pri bremzanju. Kupila sem mu nove gume in sva šla. Bavarca sem si iztepla iz glave. Mogoče drugo leto. Deževnega oktobrskega dopoldneva, ko se je v Maleziji smrtno ponesrečil Simoncelli (Bog mu daj pokoja), sem spet brskala. Paralever mi ni dal miru. Neukročena duša pirovska se je zažrla v moje srce. In tisti kašljajoč start, pa ZVOK! Jezus, tak klasičen zvok, pa ventili pa potresavanje, jutranji kašel in zadah po zaugu. O:-) Hočem met svoj motor... kaj bo, če razbijem tujega? Rada bi se peljala brez skrbi. Spet sem iskala 850. Ni. Samo en 100 let star, ki ima vsak teden višjo ceno. Spomnila sem se na sivčka iz Cosmosa - predrag je, prevelik in premočan. Pretežak. Pre pre pre. Ne nakoplji si te oslarije. Pa napišem R1200 v iskalnik. Sam peklenšček me je gnal Ven vrže vse sorte podrtij. Med njimi je bil eden sumljivo lep in poceni. Eh, to so sigurno stare slike. Ni mi dalo miru. Pa sva ga šla pogledat. V Uggicah in jopi sem ga peljala in obračala na nemogočem mestu. Zlezel mi je v srce. Res je bil lep. In izkazal se je za izjemno vodljivega, ukročenega in prijaznega. Seveda ima svoje muhe, sicer ne bi bil Pukec. In Fukec, kadar mi rita skozi ovinke. Izven Slovenije srečam kar nekaj žensk na tem motorju. To je ženski motor. To je res ŽENSKI motor, samo pri nas tega še niso dojeli, ker se ga drži sloves starega R1100R, ki je po Gustinčičevo "preveč razgrajal, pil in kadil". Takoj za GSom, ki ni nikoli Fukec. Vso divjino mu požre tist dolg hod vilic. :xx: :xx: Vesela sem, da sem se tako odločila. In žalostna, ker se zračno-oljno hlajeni poslavljajo. To so bili pravi živi fosili in Freude am fahren. Ženske gremo torej zgleda najprej na izgled, potem na butaste kriterije tipa "centralni štender, ABS" in največje možače še na agregat in ostalo navlako. Verjetno ravno obratno kot moški. Če pa še koga kaj zanima, pa rade volje odgovorim. Še slikca, da se vidi, da sva v razmerju

Itak, da morš probat........ko greš enkrat zaključiš z "zelenimi dnevi". Naj bo še tolk "super gasilska" dirka je to čist nekaj drugega kot neko brezvezno kroženje po pisti, Merijo ti cel dan čase do dirke , greš na štart k GP "en ogrevalni pol pa živčen k lovski pes čakaš da rdeča ugasne" hahaha, skratka adrenalina za poln cekar Cenovno pa je vsa stvar enaka, gume uničuješ pa tko ali tako. Glede na situacijo so se tudi prireditelji mal "spustili" tole v pondelk je blo za 80€. Le odločit se je treba

Bravo jaz - še uro sem falil Nazadnje bom ugotovil, da sploh nisem bil v Postojni ta dan...

letos sem jo stisnil mal v vzhodne severne dežele. Litva-Latvija-Estonija. Le kaj boš tam, so me spraševali. Ja bom kr po pravic povedal - tja se gre na babe. Lepe prijazne sexi, nič ne težijo in ne pametujejo, na koncu jo pa še tam pustiš. Predstavim se pa itak kot Danilo Turk (če bi me prišla kasneje kakšna z bušijem iskat :-)) No sej, če bi rekel, da sem šel gor ker sem hotel videti tiste dežele mi itak ne bi nihče verjel :xx: . Ker je tako naneslo (ena prijazna, vsem znana motoristka bi rekla da imam pač smolo), sem namesto načrtovanih 14dni imel na razpolago samo 9 dni. Zato je bila pot bolj hitra in malo manj križarjenja po deželah, kot sem imel v planu. pot je potekala nekako takole: od doma-bielska biala-riga-tallinn-vilnius-krakow-domov pot do poljske ter čez poljsko je bila sončna, po dooolgih ravnih cestah ker so bile cilj druge države ter se je malce mudilo, pa še samemu se mi ne da jesti, je bila sem ter tja malca kar med vožnjo malce na pamet sem se odločil za bližnjico in naletel na takole cesto (cesta čez močvirja, dolžine cca 40km, asfalt pa nagrbančen, da je bilo slabše kot če bi se vozil čez logaški drevored - ampak bližnjica je pa le bila :yes: ) naslednje letu tukajle zavijem desno :grim Prvi dan je bila pot do Poljske, drugi dan čez Poljsko in Litvo do Rige. no tukaj (v Rigi) se je nekako začel moj dopust in deževni dnevi (ena prijazna, vsem znana motoristka bi rekla .... pa sej sem že povedal) en krog po mestu Riga, kupit spominke in naprej Pot je peljala proti Tallinnu. Če ne bi bilo tele table sploh ne bi vedel da sem prišel v Estonijo. (nobenega mejnega prehoda ali kake velke table da zapuščaš Latvijo in vstopaš v Estonijo) Med potjo kake vročine ni bilo (namesto pričakovane med 18 in 25 je bila tam med 11 in 13°C) pa tudi sonce mi ni svetil preveč v oči ;-) tretji in četrti dan sem mal vandral po Tallinnu: ljubice so izrazile željo po Baltskem zlatu - pa sem šel ma naokoli pogledat kaj kej imajo.... po tem zahtevnem opravilu sem si pa privoščil eno fejst kosilo: sirova juha ter mariniran slanik (ki je skrit pod tisto smetanovo omako) na koncu pa še tortica: ampak zadnjo besedo tega dne je imel pa Jack v baru brez imena, kjer sva se mal pomenila; zadovoljna po uspešnem nakupu dobrem kosilu pa še dež je nehal Peti dan nazaj ob obali proti Rigi. Tokrat se je dan začel s soncem. Vmes se je pojavil zanimiv izziv (je blo treba zavit dol z glavne ceste): in se peljal mimo enega večjih hribov: V Latviji se še ustavil ob morju: in se popeljal po Jurmali (francoska riviera po Latvijsko): šesti dan: zjutraj v Rigo v stari del mesta na kavo (družbo mi je vztrajno delal mišek) ter mal pogledal kaj kej čvekate na MS ;-) in nato proti VILNI :grim dan se je začel prelepo; modro nebo kjer so se igrivo podili beli oblački po brezkrajnem nebu, ki mu ne vidiš konca - sem ob tem pogledu užival kot otrok ko dobi novo igračko - ja tudi to mi je tukaj v teh dežela neskončno všeč - brezmejne neotesnjene pokrajine no kmalu so tile igrivi beli oblački ratal težki oblaki polni odvečnega bremena, ... kaj je sledilo se ve Sedmi dan: VILNA Meni lepo majhno simpatično cort mesto (ki ga imajo Poljaki za svojega, Litvijci pa tega ne smejo slišat ker ponorijo če jim to omeniš): Tam sem si pogledal grad v Trakai-u pol pa mal po mestu Vilna oz Vilnius: predsedniška rezidenca: dobra restavracija in zanimiv lokal: zvečer še v lokalni bar "route 66" na domači pir: naslednje jutro pa na novi trg na kavo in sladkiše ter preko Krakowa domov: pot nazaj grede je potekala (ob občasnem dežju) ok. Groza te je edinole takale ograje sredi ceste - ostri jekleni stebrički, ki se med seboj povezani z zajlo (jekleno pletenico): Pričakovano pa je zadnja guma dobila novo obliko: pa še mal teh. podatkov; pot je trajal 9 dni (pet do sob); prevoženih cca 5000km, Skoraj vsak dan (razen enega) sem imel popestren z dežjem. Tako da sem se kar natreniral - dežjaka gor pa dol. Radarjev kot listja in trave. Slikajo pa načeloma od spredaj. Težav s policaji nobenih. Hotel rezerviral en dan prej (se pravi vsak dan sproti). Wi-fi v vsakem hotelu in lokalu - brezplačno. Vse se da plačati s kartico (tudi vstopnice za razgledni stolp v Tallinnu (cca3€)) Ceste (tiste glavne - povezovalne) so dobre, stranske pa bolj razsute. Gradbišč na cesti je veliko - tako da prihaja do občasnih zastojev. Ljudje so vajeni vožnje "3 v štric" (tako kot včasih v jugi), tako da pri prehitevanju ni trobljenja ali blendanja ampak se ti umaknejo (kar pa pričakujejo tudi od tebe). Motoristov srečal zelo zelo malo (bi jih srečal en popoldne od doma do rid 2x več kot pa sem jih tam po vseh prevoženih deželah). Če pa že so, so načeloma čoperisti al pa mad-max varianta. Pot je malce naporna ker je cesta od poljske naprej skoraj brez kakega bolj resnega ovinka. Od vseh držav sem se na cesti najslabše (izsiljevanje, da te spregledajo,...) počutil v Avstriji, v Sloveniji je pa itak katastrofa. Ja tako pač je. tako, ura je cajt za spat, pospravil sem celo škatlo toffijev; če je kaka beseda čudno napisana - brez zamere - pišem ponoči.

evo "legenda Koci" danes mi je blo "podarjeno" zgolj 5.mesto, pa čeprav je šlo 1.33.....včasih se tud tvoja teorija "tretji od treh" ne izide http://www.grabarsport.hr//rezultati/moto/king%20of%20weekly/2012/3007/Gara%2030-07-2012.pdf

Evo vaš zmagovalec na IOM TT Lightweight...res je kul motorino :grim lp flero

Moral sem se pelat enga dokrajčit, ni blo druge....

Evropsko sodišče sledi zakonodaji in zakonodaja je nastavljena tako, da so notri namenoma luknje, ki jih princi in mafiozoti spretno izkoriščajo. To, kar jaz že nekaj časa vpijem je, da so te luknje dokaz tega, da so zakoni spisani v prid interesnim skupinam to pa pomeni razkroj pravne države in naše družbe kot takšne.

DA SLUČAJN NEBI KAKŠNA JAMRALA, DA JE PREŠVOH ZA MOPED DVIGNIT!!!!

Škoda ker je država tako mačehovska do prvovrstnih športnikov,saj smo prepoznavni ravno zaradi njihovih uspehov,BRAVO URŠKA :OK:

takole pa izgledajo izjave na twiterju, po osvojeni kolajni Urške Žolnir , od našega kvazi intelektualca Crnkovića , ki je poln samga sebe, ne vem ali on misli, da je duhovit, presegel je vse meje dobrega okusa, navaden bolnik je, direkt za v polje.

cedevida je že dost da 2 veva .)

Babe ajd na ride, dedci vabijo :grim baje z šleperjem pridejo

Londonska policija poziva mamo in ata Žolnir, da nemudoma prideta po svojo hči, ker se že vse dopoldne pretepa.

Danes 500 km. Od doma do Beljaka - Spittal - Katschberg - Obertaueren - Bischofshofen, pogledat, kako izgleda skakalnica Novoletne turneje v tem času. P. Ulaga, R. Lotrič, Debeljak in M. Tepeš niso trenirali. Nazaj pa čez Turracher Hohe. Vtis: Vsi Avstrijski motoristi so al na šihtu, ali pa v Dolomitih, saj jih na vsej poti nisem srečal več kot 10-15.

Me veseli, da smo končno prišli zadevi do dna. Malo manj me veseli, da sem se javno blamiral. Se pa vsem zahvaljujem vnaprej, da me ne boste zajebaval, ko se kje srečamo

saj jih včasih tudi nismo izvolili. . . recimo, Janše nismo izvolili za mandatarja. Pa Toneta Anderliča, v prejšnjem sklicu tud nismo izvolili za poslanca. Bil je šele šesti v vrsti, LDS je dobila samo 4 poslance, ampak Anderlič je vseeno bil v parlamentu. ...samo dve mali drobtinici, ki mi dajo jasno vedet, da ni nič v naših rokah. Nula. Eno stvar moramo desničarjem priznati. Po porazu ostanejo složni. Levičarske podgane tipa Melita Župevc so poštempljale prav vse "leve" stranke. Oportuno in brezsramno prestopajo tja, kjer bo še nekaj koristi. Zokijeva zmaga na volitvah je mene dobesedno pretresla. OK, volili smo proti Janši. Ampak kolateralna škoda je bla ogromna, in ne znam si predstavljat, kaj mi lahko pomaga recimo, Tamara Vonta, Tina Komel. . . . Balastnež prve kategorije Jakič. Kot je pametnio napisal kolega, če bi v Postojni za Zokija kandidiral moj bicikel, bi bil poslanec, in najbrž boljši kot bo Jerko. . . . . Še zmer pravim, da bi morali obsodit povojne poboje. in kolaboracijo priznat kot kolaboracijo z nacisti, ne kot upor proti komunistom. Ampak to je zelo težko. Ker kmalu zmanjka argumentov. zakaj volit ene ali druge. Ko je Pahor Jelinčiču uzeli Slovensko-Hrvaško mejo se je plemeniti poslovil od parlamenta. Če Janši in Ljudmili uzamemo domobrane in levim partizane bo treba na mizo dat kej oprijemljivega, kar pa v 20 letih ni skup spravla nobena stran.

No končno sem uspel dobit tole živalco v roke.Pri slovenskem uvozniku so mi jo prijazno odstopili za eno popoldne. Za povrh sem povabil zraven še dobrega prijatelja da gre zraven z mojim 1098, da bi lahko direktno primerjala razlike med modeloma 1098 in 1199. Ma je ratau iz tega cel štos, Žabnčan (tako ga kličem) mi je reku da pride z avtom do uvoznika, se preobleče in greva z mojim 1098 in testnim 1199 naredit čimveč kilometrov. In ga čakam pred salonom Ducati, z prodajalcem in mehanikom mal čvekamo, neki se hihitata in smejeta, ko okol salona uleti tip z 1199 Panigalejem, nov Ducati Tricolore kombinezon, nova Arai čelada, novi Diadora škornji, ah si mislim še en lucky bastard. Ko tip pelje direkt vame, v zadnjem momentu odvije in parkira. Men nič jasno, gledam mal čudno, ko dvigne vizir in ajgaa Žabnčan. Nafoooku me je kukr sem dolg pa širok. :lol: Ko sem bil 14 nazaj na dopustu, si ga je nabavu in nič povedu, ker sem jest tko vneto planiral tole testiranje in se me je mal prvošču. Dobr me je. :grim No k motorčku. Ta prvo mal navodil iz strani serviserja, ne smeš čez 6 tisoč obratov, motor je še nov, potem mi je razložil vse funkcije gumbov na krmilu ( DTC, ABS, DQS, EBC in pa power mode, Rain, Sport in pa Race). Ok to smo na brzino osvojil, pol pa gasa na probo. Itak da sm dal v Race mode Furco sva probala naredit čim bolj pestro, čim manj ravnic in čimveč ovinkov tko da je padla furca v smeri Ljubljana-Logatec-Godovič-Col- Ajdovščina-Štanjel- Sežana-Divača-Črni kal-Postojna-Logatec- Ljubljana. Ma vtisi, motor je kot igračka, ko sediš na njem, se mi je zdelo kot da bi sedel na enmu 125 kubičnem mopedu. Zelo všečno mi je krmilo ki je precej visoko in precej odprto. Kot kakšen Streetfighter. Tudi pozicija nog je ok, stopalke niso prav visoko nasajene. Sedež je precej trd in rit ni najbolj zadovoljna, plus tega ima sedež precej drsečo podlago, in se stalno voziš po sedežu gor dol. Zelo hitro sem se ujel z motorjem, in do Logatca sm mel že filing da motor že furam dalj časa, motor je neverjetno lahkoten in oddaja zelo dober filing v ovinkih. Quickshifter in menjalnik sta poezija, zelo lepo laufa vse skupaj. Adijo stari trdi Ducati menjalniki. Aja pa vsakič ko prešaltaš useka ko hudič že to je vredno tega denarja. Podajanje moči ni tako brutalno kot na prejšnjem modelu, se vidi da so mal umiril koncept brutalnih dvovaljnikov, tko da je spodaj kar malce luknje tam od 2500 do 4000 obratov, no potem naprej ni več težav z luknjami :grrr Zelo moteča stvar je tud vročina izpuha in motorja, ker Panigale nima okvirja, praktično skoraj z nogami stiskaš glavo motorja, pa še krivina izpuha je napeljana pod voznikovim sedežom. Zdej ko se pelješ 100 plus stvar ni moteča, ko sem se pa prebijal po Lj obvoznici z cca 30 km/h me je pa kar fajn kuhal Vmes sva z kolegom mal zamenjala motorje, da sem sprobal ves razpon obratov, saj testnega nisem vrtel čez 6 tisoč obratov. No, kolegov je bil že ulafan, in ko sva prišal na primeren del ceste, sem ga stisnil v 2 in 3 prestavi. Tam od 7 tisoč začne trgat, warp speed pa se uklopi pr 9 tisoč obratih. Whooooooooa hudo hudo Plus tega ima že zamenjan sedež, originalni kot že rečeno prej,precej drsi, tale je pa od Ducati performance, race zic. Matr kakšna razlika, malenkost je višji, mehkejši, podlaga na sedežu pa drži kot nora. Tud pri najostrejših zaviranjih se ne premakneš iz pozicije. Tole je obvezno prva stvar ki se jo kupi za Panigaleja. Napram 1098 ima Panigale 2 litra večji rezervoar (17 litrov), tko da mi je blo prov čudno ko sem po 200 kilometrih zapeljal na pumpo pa še ni svetila lučka za rezervo. Vse skupaj sem naredil cca 250 kilometrov, tok za vsaj mal filinga dobiš kako se stvar pelje in obnaša. Plusi: Moč Navor Lahkotnost vožnje Pozicija za krmilom Stalen nasmeh pod čelado Zaupanje ki ga daje motor v ovinkih Minusi: Ogledala so precej neuporabna Vizir nudi premalo vetne zaščite Drseč in zelo trd sedež Vročina od motorja in izpuha V glavnem, zdej še počakam na test na pisti, v vmesnem času moram pa malo bankirje obiskat J Upam da bo nekak tkole zgledal na progi

Jaz grem s tabo

Res bi mogl malo zabelit to praznovanje. En teden prej skupna fura do najbližje Bosanske tržnice (Bihač, Gradiška..) kjer bi se založili z primernimi rekviziti. Npr. majice s sliko JBT in napis Josip Broz - dobar skroz...itd. Na dan proslave pa skupna moto tura. Pridemo na proslavo, kulturno prisostvujemo v zadnji vrsti, v majicah seveda......in slikamo vse tiste face, ker.....nikol ne veš, kdaj se boš s kom izmed njih "primoran" soočit.

Jest sem bil že letos gor v taki majci, nisem mogu, da ne bi šel, pestro je bilo, drugo leto bom pa še kasetar sabo vzel, da poživim zadevo

Starina . . . . se spomniš debate, k sm reku da grem po tisti cesti dam . . . . k je ful srn, košut . . . itd Sm mu bližnje srečanje z košto :glare: Na srečo sm jo sam oplazu . . . . . Škode ni, na mopiju ni nobene praske . . . . sam špegu mi je zabil, tko da sm mu srečo!

Saj vemo že nekaj časa. Kar je mene vrglo s stola, je to, da najvišje Evropsko sodišče razsodi tem qrcem v prid. :-(

Gangy a ni res,tolk joče da rabi neki +35,pa išče KOBILO :lol1: :lol1:

Mislim, da je nadebudna motoristka že v prvem postu tukaj napisala, da se zaveda, da se lahko vsak motor nekoliko zniža in da ji je vseeno, če ga kdaj po tleh brže, ker je motor za uporabo, ne gledanje Cela znanost, še dobro, da se bolj obremenjujete s tem kot jaz hehe

Banderaš (lepo te je bilo videti )

Ja za zamislt se je Očitno jih je šla večina novim izivom naproti, eni smo pa pač nepoboljšljivo usekani na motorje Dobr sej jest sm tud brobu brez, sam ni to to.

sm se pol spomnu...pol pa spet pozabu. dns bo spet fočk....,upam

Hehe ste si dali dela, a na koncu le prišli do pravega dneva in ure Ja sej - pozdraviš čez dva dni šele, pa še takrat vse pobrkljaš .) No - tukaj pa jaz lahko potrdim - če že nisem vidla vaju (oz. vedla kdo sta), sem pa sigurno opazla uno lepo živo zeleno kwako na parkingu!

In kdo jih tja izvoli?

Kaj si nora? Pr teh letih pa refleksih me bo opazu šele, ko bo v druge nazajgrede čez mene zapeljal...

tnx, kr bo wix atu morš pred motor zapelet drgač ne vid...

Moja pridobitev.

še jaz ruknem par slik moje lubice:) čist mi je k srcu prirastla in po prvih 200km vem da sem izbral pravi mops! drža, lega, vse mi ustreza...

...petek 13. 07. 2012...gostitelji že čakajo...

been there, done that so lets move on.... 5 dni, 4460km, 268 litrov benza, kvadratne gume, smer MB, Dunaj, Brno, Ostrava, Katovice, Varšava, Klaipeda, Palanga, Riga, Talin; nazaj malenkost drugače Bialystok namesto Varšave pa malo sem se izgubil proti Belorusiji (Grodno) in na meji obrnil nazaj v Poljsko. Vtisi,,,, vse ravno, ovinke poznajo po imenih, ko ti Garmin pove da čez 112km izberi drugi izvoz iz rondoja, ker sta prvi in tretji slepa kraka to pomeni v bistvu naravnost okoli kroga misliš da je hudič crknil in ponovno izklapljaš in vklapljaš pa ne pomaga, je treba prevozit. Poljska je velika, Litva čista in pošlihtana, Latvija ne preveč čista, Estonija najbogatejša med tremi. Talin lep, Baltik siv in mrzel, pesek fenomenalno fin in droben (približno eno uro sem sem vlačil motor iz njega za tri posrane fotke), 350 kil in cestne gume niso glih priporočilo za vožnjo po mehkem suhem pesku. Na Poljskem so me ubijala križišča na nepravih avtocestah, pa semaforji, pa pešci, pa kolesarji v kontro. Naučiš se vozit lepo po desnem robu pozabiš na kaj je prav in kaj ni ter skrbiš za to da te kdo večji in močnejši ne zgazi, se pa vsi lepo umikajo če prehitevaš, v glavnem gre. Odkril sem za Slovenijo nov species "gozdni sesalci" , živijo tudi na Madžarskem cen in značilnosti ne poznam niti iz pripovedovanja kakor tudi iz prakse ne! Zadnji dan sem naredil 1250 kilometrov v 12 urah, ker je deževalo in mi ni bilo za ustavljat. Kaj več pa na postavljena vprašanja (če seveda bodo). LP Bajsi