Dvorana slavnih

V nedeljo sva z Danielo77 spet odvandrali k zahodnim sosedom, v lepo Italijo... Miting je bil dopoldne v Kranju. Tam sva skovali plan, nabavli malco in se podali novim dogodivščinam naproti ^_^ Po Ac do Jesenic, tam ven in do Kranjske Gore, v Ratečah še tankat in potem čez mejo do Tolmeča (Tolmezzo) na zahod, potem pa na sever čez Ovaro in Rigolato do ... in naprej čez S. Stefano di Cadore kjer sva si privoščli malico in klepet od tam en kratek čas proti jugu, potem pa nazaj na vzhod čez vasice (so meli očitno nek vaški praznik in je bila glavna ulica vsa polna ljudi, stojnic,... Že nisem bila več prepričana če sem sploh izbrala pravi odcep, a se je izkazalo da je kar prav Sicer dokaj ozka in ponekdo zelo z*ebana cesta, ma z zelooo lepim razgledom vse naokrog! Naprej čez... in mimo... čez Malo nad jezerom Sauris kafe ob živi glasbi in prijazni postrežbi in naprej mimo jezera... in od jeza... čez tunele nazaj proti ... Ampezzu in nazaj čez Tolmeč, Trbiž (Tarviso) do Rateč, tam še zadnja pavza in čvek, potem pa gasa proti domu. Luštna fura (dobrih 500 km) v fajn družbi in polno izkoriščen vikend! :yes:

Ja hvala za pohvale Če je lepa pokrajina so seveda tudi lepe fotke. In kako že pravjo - če hočeš videt lepoto jo boš tudi našel... ^_^

Shibby si za furco ? In res, po enem mesecu dogovarjan in usklajevanj pride dan, ko se odločimo za popoldanski skok po okolici (slovenija je majhna.. .) Štartam iz Kočevja v izi tempu proti Dvoru, skoraj ni lepše ceste za ulaufat nove copatke ...Dvor-Žužmberk-Ivančna gorica, kjer napojim svoje ženje žrebce ... poberem Shibbyja in tako v Z stilu šibneva proti Litiji...čez Trbovlje na Marijo reko, dokončno še utečem nove gume .. ...Hrastnik... po božjih rovtah in ozkih cesticah, le zagledamo Zidani Most ..v Sevnici odvijemo skrajno desno in šibamo do Mokronoga...v Zburah počakava Škodo in Tad3ya...na pločniku je izgledalo, kot da so Z.je talali zastonj, hehe ...novo mesto...sedenje v kafiču od tapravi družbi in ob skodeli kave ... ..do Dvora sem imel še spremstvo, potem pa kar se da hitro čez Dvor, sem se peljal tako hitro, da sem bil hitrejši od vsake srne in na srečo ni bilo golaža. Sončnih 280km , ob tapravi družbi boljšega dneva skoraj ne more biti Dvor: Marija reka: Tanardabolši Kwaki na kupu...ccc!

Ne samo, da so vsi njeni potopisi tako "živi", ampak je tudi v resnici motofura z njo pravo doživetje. Evo še moj mali prispevek kako nastanejo njene čudovite slike.

Saj to je usoda tega naroda. Moja rit je polna, za druge me pa boli qrac. Tipical!

Nekaj frišnega od moto journal... [media=]

Letošnja vroča poletna fotka iz puščavskega dela Tunizije.

Glede na to, da ste me prej poklicali po telefonu, kjer sem vam še enkrat opisal svojo izkušnjo, me vaš post preseneča. Da: dobava na avansnem računu je bila napisana v sedmem mesecu, kar je presenetilo tudi mene, ko sem to opazil, ker mi je bilo ustno zagotovljen rok "v dobrem tednu". Tega, da me v nasprotju z dogovorom niste poklicali, niste omenili. Osornega odnosa v trgovini in po telefonu tudi ne. Nenazadnje veliko pove tudi to, da ne v telefonskem klicu in ne v tem postu niste zmogli opravičila, ampak samo dokazujete svoj prav. To mogoče dela v kavarni, ne pa v trgovinski dejavnosti, kjer ni važno, kdo ima prav, ampak to, ali je kupec zadovoljen. Pa da ne bo pomote - ponavadi nisem prav nič zahteven kupec. Niti slučajno ne pričakujem, da prodajalci skačejo okrog mene in mi dajejo popuste, razumem pa tudi, da kdaj kakšna dobava zamudi. Pričakujem pa korekten odnos in tega pri vas pogrešam. Vsekakor si tudi jaz želim, da bi do podobnih nevšečnosti prihajalo čim bolj poredko. Lep pozdrav, Jan

Jaz ne verjamem da bo kaj bistveno drugače. Honde in Yamahe bodo mele svoje dneve. Tech3 bo v primerjavi z letos verjetno nazadoval. Dvoboji bodo še naprej redkost, saj o uvrstitvi že dolgo odloča tempo, ne dogfight. bo pa Rossi uvrščen njegovemu statusu primerno. Prepričan sem, da bo Pedrosi Marquezu in Lorenzu pošteno težil. Me pa zanima, kako se bo obnašala Yamaha. Predlani so svoje zaupanje položili na Lorenza, ki jim vrača vsak cent. Bodo za Rossija skrbeli enako vestno? Bodo njegove pripombe upoštevane? če bo mnenje o razvoju deljeno, se bo Yamaha enakovredno posvečala obema? Meni bo žal če gre VR46 res stran. MotoGP po moje potrebuje konkurenčen Ducati. Gledat 4 dobre dirkalnike, in 20 komadov u fightu za drobtine je tud za hardcore fane tužno.

Pa še slike so super...

Največji sovražnik svobode je zadovoljen suženj. Pa nas je danes še preveč takšnih.

Še nekaj fotk iz tro-dnevnega potepanja po Dolomitih.... Pa še to.....sploh ni važno koliko jih prefuraš, ampak kako in kaj imaš od tega.....moje skromno mnenje Pa srečno.....na dolgih ali kratkih ! Lp

Ker sem bil naprošen z strani motosvetove družince,naj prilimam še svoje slike in povem svojo plat triologije Srednji del je objavil IgorKr,prvi del bom jaz,pa recimo temu delu Kmet2 na začetku,da ne bo samo Batman pa možjeX :lol: Ko sva z Kmetico2 krenla je bila iz Ljubljane do Vrhnike in naprej nepregledna kolona vozil :surrender: še dobr,da mam gor dolenčkov izpuh,ki je opozarjal,da se je bolje umakniti in tako sva jo švigala po sredin do Vrhnike,pole pa rajši po tastari do OMW-ja. Na OMW-ju smo se dobil jaz ,Kmetica2,IgorKr in Anja37.Vsi smo lepo parkiral v senčki razen Anje37 ,ki kot pravi ljubi vročino med nogami,ja kasneje sem šele videl zakaj ^_^ Naprej smo jo pihnil prot Ajdovščini in pobral še Patricijo,ki je mimogrede inštruktorica večih kategorij,zato je vožnja potekala pod strogim budnim očesom Patricije Ko smo se ustavl za osvežitev sem pogledal prot Anjinem mopiju... ...se še spomnite vročine med nogami,sej ni čudn,ta packa ga ma sabo vsepovsod.... Sprot smo pobral še Baykerco in v kompletni odvihral na pizzo....6 ljudi ,1 pizza,ejga ampak jaz nisem Gorenc,jih ne poznam,res ne vem kdo so ti pacienti za mizo :lol: Zmenli smo se ,da se gremo ofrišat v Nadižo,komaj smo rešil Kmetico2,ki je divje kričala,ko sta jo napadla 2 krokodila z človeškimi ritkami Situacija je bila smrtno resna a reševalci iz vode,opremljeni v vso bojno opremo(neopren..itd) pa nič,sam kadili in gledali.... Od tam smo se zapeljal čez Predel,kjer smo pogledali most ,ki je nastajal pod nadzorom našega IgorjaKr IgorKr ,ker si majster gradbenih podvigov bi jaz potreboval tvoje usluge,rabil bi en majhen predorček do trezorja čez cesto,a bi šlo Potem po Italijanski strani mim jezera... Lepo v kolonci,z varnostno razdaljo,po navodilih Patricije in pristali v Kranjski Gori,kjer smo lepo po vrsti parkirali Bayki,Kmetica2,Kmet2,IgorKr,Patricija in naša vroča Anja37... :lol: Padla je še debata,kje se naslednjič snidemo in kam jo užgemo.. Z IgorKr sva bila v manjšini in zato vseskozi obleganA družba je bila vrhunska,polna smeha,tehničnega znanja in pripomočkov iz sex shopa :lol: Meli smo se lepo,jaz moja ženka in IgorKr smo jo mahnili prot domu,Bayki,Anja37 in Patricija pa so ostali čez noč in se igrali z............. :xx: zato sem na začetku rekel,da je to triologija,zadnji del sage somraka pa bodo,če bodo objavil Anja37,Bayki in Patriša.....baje da je blo vroče O:-) Lp do naslednjič.

maus spizdil, nejcgs, thumper, wix, rumeni, ruf pa niso upal

Na NIš imam lepe spomine še iz nekih drugih časov a vseeno se je treba odpeljati naprej. Potegnilo naju je v Sičevačko klisuro, regionalna cesta gre proti Pirotu in Dimitrovgradu, ter dalje v Bolgarijo. Pri Beli Palanki zavijeva desno v veri, da sva na stari rimski cesti, ki pelje do Vlasinskega jezera in Leskovca. "Kolobocije" so se začele. Na začetku nama je bilo lepo, prepustila sva se "vukojebinam" katastrofalno slabim cestam in prisrčno prijaznim domačinom. Sateliti so se zgubili, tista tam v črni škatlici pa je preračunavala in preračunavala. Domačini so kazali pot eden sem, drugi tja, tretji nazaj. Midva pa voziva in voziva. Čas se je tukaj ustavil. Življenje teče mirno, počasi ! Tudi midva se z vse več postanki prepustiva temu tempu. Kjerkoli sva se ustavila, povsod nama je bila ponujena kavica in klepet.Večja je revščina, bolj primitivno je življenje, večje srce imajo ljudje. Še tako reven je pripravljen ponuditi in dati zadnje, kar ima. Vrlina, ki jo mi že davno ne poznamo več. Zapustiva Babušnico, po slabi uri vožnje pripeljeva v Vlasotince. Naletiva na nek vaški semenj. Ja, tukaj pa bova baranrtala si rečeva. In res sva. Za ceno enih spodnjih gat (7 eur), pri nas, sem tam dobil kar štiri gate. Ne, ne, v gatah se nisem slikal Ojoj, ob tej tabli sva se začela zavedati, da je šlo 3/4 dneva v "vukojebinah". Poiščeva najbljižjo in najboljšo cesto proti Makedoniji in desni palec se je naslonil na plin. Čakanje na Srbsko - Makedonski meji nama je vzelo slabo uro časa. Pri pregledu dokumentov sem "zdrdral" že znana vprašanja. Koliko kubikov, koliko gre, koliko konjev itd... presenetila pa me je Makedonska carina. Ženska vpraša "koliko košta ta quadisto" Narava je poskrbela, da sva imela občutek, kod da v naju nekdo piha z vročim fenom. Pogled na levo - nič. Na desno - nič. Pogled naravnost - vročeee. In tudi to se, tako kot mnogo stvari, enkrat neha. Utrujena, premočena, izčrpana prideva v Prilep. Več kot pol Makedonije je za nama. Tudi tokrat najdeva prijeten hotel, kjer je JLE pod ključem, najin pogled iz sobe pa je bil videti takole.

Ko sva končala ogled "pri Jožeku" preko Donave zapustiva Beograd. Smer Pančevo - Kovin, po planu sva nameravala obiskati naravni rezervat" Deliblatska peščara" , vendar pogled na tole ne obeta nič dobrega. In napovedi o nič dobrem so se uresničile. Poleg tega, pa je moja logistična veza ( beri dukimen) že zjutraj napovedal prihod fronte in slabega vremena v tem področju. Po dveh urah deževne in vetrovne vožnje se usmeriva proti Smederevu. Na petrolu malce "prevedriva". Žal, Deliblatsko področje sva morala izpustiti se je pa odločitev izkazala za dobro, kajti kmalu sva slekla dežne kombinezone. Proti Djerdapu je bilo vse topleje in jasneje. Nekaj časa nama ni bilo nič jasno od kod sem in tja takšne hiše. Daleč nookoli nobene industrije, nobenega turizma itd..Pa le povprašam nekega domačina, ki je sedel pred vaško trgovinico, kaj tole pomeni. Od srca se je nasmejal in mi obrazložil, da bogastvo nekaterih posameznikov leži pod zemljo. Ja, prav pod zemljo, kajti v bližini se nahaja Majdanpek, rudnik zlata in bakra. Donava pa postaja vse širša in širša. Na drugi strani je Romunija in veternice, ki očitno ne motijo ptičev, tako kot pravijo naši "modreci" Prihajava v nacionalni park Djerdap. Nad nekoč kanjonom Djerdap pa je bdela trdnjava Golubac. Sama vožnja ob Donavi proti največji Jugoslovanski hidrocentrali Djerdap je lepa, če odmislim cesto. Velja upoštevati nasvet motoristov, ki so se tukaj že potepali. Običajno se ob Donavi proti hidrocentrali vozijo po Romunski strani, kjer je cesta nova. Nekoč ponos Jugoslavije in Romunije, ter propaganda, ki sem jo poslušal kot pionirček o razsežnosti tega projekta, na samem mestu ne daje takega videza. Bilo pa je zanimivo videti in doživeti tudi to " v živo". Kladovo, par kilometrov oddaljeno večje naselje od hidroelektrarne bo to noč gostilo JLE z dvema potnikoma. Tudi ta večer naju Donava spremlja. In to je tudi najina zadnja skrajna vzhodna točka, ki sva jo dosegla. Naprej je samo še Romunjsko - Bolgarska meja. Jutri se začneva spuščati proti "jugu juge" =============================

Lahko si samo predstavljate pogled kustosinje, ko sva se naslednji dan res ponovno "narisala" pred hišo cvetja. In to 10 minut pred odpiralnim časom. Komentarji k slikam starejši generaciji ni potreben, mlajši pa ??? no ja, saj jih tako ali drugače ne zanima. To je del mlajše zgodovine, ki bi jo nekateri v parlamentu in tudi nekateri člani tega foruma, najraje zbrisali ampak se je ne da. K slikam dodajam samo komentar, ki smo ga pred leti videli napisanega v Titovi rojstni hiši : "Druže Tito, bio sam ovdje, molim vrati se prvim avtobusom"

dokler ga ni bilo tam je bil ducati v špici... ni bil najboljši, ampak je bil v špici... tudi haydem je 2010 hodil na štengce in 4. mesta... meni se zdi definitivno bolje da gre... samo pomoje je povzročil nepopravljivo škodo... iz motorja je naredil nebogljeno dete, ki bi ga bilo treba še vzgojit, ampak ga je zapustil takoj po njegovem rojstvu... s tem motorjem verjetno nima nekega smisla vztrajat... stari motor je itak neuporaben, da bi šli od tam naprej... sepravi kot je vito rekel... nimajo plana b... furat zdej neki naprej tale aluminasti stvor, ki na 3/4 sploh ni več ducati je precej žalostno... sedaj bi se moral ducati odločiti in začeti povsem na novo... pa ne po koncu sezone.. ampak 15. 8. 2012... s tem da rossi fura še naprej tole aluminjasto šajtrgo, ki do konca sezone NE BO dobila nobene izboljšave, ker bo ves razvoj usmerjen v novo mašino... in največji win bi bil, če bi ta mašina s haydnom naslednje leto zmagala...

Prav z užitkom berem tvoje "potopise", to pa zato, ker skoraj vse kraje poimenuješ s slovenskimi imeni... kapo dol, punca!

kako si sploh pomislu na njuju po mojem imaš slabe izkušnje ti znata pa bit nežna,tko da probat ni greh :lol:

Včasih grem letno tudi 2x na GG in še nisem naletel na slabo vreme. Recept, ki ga uporabim (sreča, da mi tudi služba to omogoča) je sledeči. Ko v alpe in naše kraje zaide fronta, ko par dni dežuje in ko po taki fronti začne pihati severni veter, na primorskem burja je to prvi dober znak.Severni veter bo prvi dan močan, drugi dan pojenja, tretji ga skoraj ni in takrat je čas za skok na GG. V 5-ih ali 6-ih letih od kar uporabljam ta recept me na GG in okolici še ni dobilo slabo vreme. Tole je rezultat lanskega recepta na dan 25.09. Obstajajo pa tudi slike za par let nazaj. V teh dneh pa je ozračje precej pregreto in v popoldanskih časih bo po vsej verjetnosti vsaj v visokogorju megleno, oz. oblačno.Večja je temparaturna razlika med 500 in 1500 m/nm večja je možnost razvoja oblakov, nevihtnik oblakov (kumulusov itd..) in npr. današnja razlika je bila 10 stopinj, kar je že veliko.Pri ohlajenem ozračju po fronti so te razlike precej manjše, torej tudi majša možnost razvoja oblakov.

Hmmm lahko bi vseeno prilepil kake fotke? ......................... Je bil vikend kar pester pa objavljam potopise malo z zamudo .) V soboto sva se z Nejcem dobila na bencinski v Postojni, kjer mu je družbo delal Igorkr. Pa hitrem klepetu in nabavi malce sem preganjala za štart - ker sem vedla da bo verjetno še dooolga pot Izbrana destinacija me je mikala že nekaj časa, a mi je med vikendi vedno "nagajajo" vreme... Da bi prihranila kaj časa sva šibala kar na AC do meje in potem optimistično do Vileša (Vilesse) po "AC" ki pa to ni ker je ves odsek v gradnji, tako da sva se pražila na soncu pri povprečni hitrosti 40 km/h. Vesela ko sva končno prišla do AC sva seveda v enem kosu šibala do Tolmeča (Tolmezzo), tam ven (če se ne motim je stalo dobrih 5 EUR - če še komu prav pride). Od tam do Ampezza kjer sva srečala dva naša motorista, ki sta se vračala domov z dvo-dnevnega potepanja. Tam sva pozobala vsak svojo dozo cukra in tekočine za energijo za naprej po ovinkih proti zahodu... čez prelaz Mauria, naprej čez Pieve di Cadore, potem pa na jug mimo... čez... Tukaj sva nardila pavzo za malco v pravljičnem okolju... ^_^ snedla sendviče, poklepetala in potem šibala naprej na jug... proti naslednjemu prelazu in v dolino do Agorda, tam na sever... 48 in potem na zahod po Valle del Biois do... malo po spustu sva se ustavila da bi nardila par fotk, v tistem pa se zgoraj zasliši nek smeh in vpitje - pogledam gor in vidim tipa (v belih kratkih hlačah), ki beži pred čredo ovčk - hihi očotno jih je z nečim malo razkuril da so ga začele lovit po pašniku. Požel je salve smeha in uspešno pobegnil pred ovčkami v dolini sva zavila na jug - v smeri proti S. Martino di Castrozza.. čez še en prelaz Noro lepa pokrajina :notworthy: od tam še vedno na jug... do mesta Feltre kjer se je že spet pojavila lakota, zato sva iskala kje bi se lahko ustavla in na poti iz Belluna sva našla picerijo, kjer sva si privoščla vska pol pice. Ker je bilo že pozno je blo treba šibat naprej - za mestom na jug, vzporedno ob AC do lepega mesteca Vittorio Veneto... Nekje na poti do Pordenuna (Pordenone) sva šla na AC, potem se na zadnjo rezervo (vsaj jaz .) ) vozila do Slovenije. Na bencinski obsedno stanje - ko da talajo bencin zastojn No nekako nama je le uspelo tankat in potem šibat do bencinske za Postojno, kjer je bila zadnja pavza, od tam pa sva šibala vsak na svoj konec domov. Števec pokazal cca 700 km, tako da ne vem na katere km-je je Nejc pozabil Naporno (predvsem uni del vožnje po AC) a vse lepo kar sva vidla odtehta ostalo

bmwslo, hvala. Pa gremo naprej. 5. dan se začneva ob Romunjsko - Bolgarski meji spuščati v tople kraje. Ob poti se da videti marsikaj. Pusta pokrajina postaja vse bolj vroča. Eden od postankov na soncu zabeleži tudi tole. Premočena, izmučena in za ta dan sita vožnje prispeva v Niš. Medtem, ko JLE počiva sredi trga. Se gospa prav tako sredi trga pogaja in baranta. Pribarantala je eno pošten večerjo. Da sem po večerji zaspal kot hrček mi ni potrebno pisati, ane !

3. dan. Po zajtrku se "napokava" in JLE naju pelje proti Beogradu. Batajnica, največje danes Srbsko, nekoč Jugoslovansko vojaško letališče opremljeno predvsem z Rusko tehnologijo. Pred vhodom se razkazuje MiG 21, kaj več pa nisem želel slikati saj je letališče delujoče in slikanje tod okoli ni ravno priporočljivo. Beograd živi svoje življenje. Preko dneva običajno, ponoči včasih zelo napeto in burno. Malo starejša generacija tukaj na forumu, bo vedela, da je bila nekoč tu zvezni izvršni svet in ostali državni aparat. Danes zgleda vse skupaj bolj zapuščeno. Pogled iz sprednje strani je drugačen vseeno pa ni več blišča, kot ga je poslopje z okolico dajalo v drugih časih. Zapeljeva se na Dedinje. Želela sva si ogledati hišo cvetja, grob tovariša Tita. Neprijazna kustosinja muzeja se naju hitro reši. V ponedeljkih so muzeji v beogradu zaprti. Ampak midva se ne dava. Bova pa prišla jutri, jo presenetiva in se odpeljeva po Beogradu. Reklamni panoji na vrhu stolpnic ne dajo občutka, da sva ravno v glavnem mestu Srbije. Tudi heliodromi na vrhu zgradb so kopija Ameriških velemest. Nad sotočjem Save in Donave ( beograjčani kraj imenujejo "ušče" ) stoji prepoznavni Kalemegdan. Ja, tudi midva sva si na sotočju privoščila skodelico.

2. dan se voziva po ravnicah Vojvodine Tudi naselja in vasi so značilne za to pokrajino Brez kakršnih koli zapletov in napora sva hitro v prestolnici Vojvodine in njenem glavnem mestu. Novi Sad. V ozadju kraljuje Petrovaradinska trdnjava. Rečni promet z raznimi splavi, plavajočimi restavracijami in hoteli na vodi. Namestiva se v dobrem in poceni hotelčku. Samo ena kavica je bila potrebna in varnostnik je celo noč sedel na JLE Iz hotela pa pogled na Donavo. V večernih urah si ogledava Novi sad. Glavno sprehajališče in center dogajanja pa je v starem delu mesta. In kaj nama je preostalo drugega, kot probati domače dobrote, značilno za to pokrajino. In 2. dan potovanja, ki se šele dobro začenja, zaključiva. =============================

Osijek bo za ta dan končna postaja. Pri iskanju prenočišč na netu in samem kraju, pa sva v glavnem izbirala mirna prenočišča malce izven mest, varovano ali ograjeno parkirišče, kje bo JLE na varnem pa je bilo seveda prvi kriterij. =============================

Ja to bi bil balzam za Ducati in sploh ni nemogoče.... Lajično gledano se mi zdi, da bi Rossijeva ekipa rada naredila japonca iz italjana... Kar pa ni enostavno....ker iz špagetov ne moreš naredit sušija....Zdaj je nekaj vmes in ni ne tič ne miš.... zato je bolje da se razidejo...ker si po moje že gredo močno na živce... Ducati ni bil pripravljen takoj spremeniti svojega koncepta ker so dolgo mislili, da jim bo ratalo....sedaj morajo spet najti dirkača, ki bo znal vozit "drugačen" motor.

Obvezno morjo bit črne, pa če imajo na zalogi tiste okrogle, jih kr vzem, ker te ta kvadratne lesene bl rukajo. (bi bil odgovor primeren temu vprašanju)

A to bi ti bilo najhujše,da bi jima GUZICO DAU DA JO PREŠLATAJO dok ne uže je sve u redu,potem pa se smej al jokaj :lol: .)

Pri Keeway-ih so praviloma blokade 1. Na izpuhu (zožitev na cevi/spoj izpuh-cilinder) in 2.Na sami variomatiki, distančni obroč, kateri preprečuje da motor polno moč zavrti. So pa nekateri primeri, kot npr. Keeway Ry8 SP tudi blokirani na "gaszajli" direkt na upljinjaču. Nekateri dilerji tudi omejijo skuter z elektroniko(CDI) in distančnim obročem, kaj pa je bolj poredko in majn verjetno. Lp. Andrej

katran... k septembra je še vroče...

Oj, tezka bo.. res je da je uni odgovoren z avtobusa ampak sam za umazano cesto.. za padec pa ne.. za to je nazalost tako da se gre spet na uni famozni clen.. voznjo je treba prilagodit voznim razmeram... jebat ga.. luknja na cesti, olje..karkoli.. moras kao predvidet, videt pazit... se pa strinjam da vcasih ne gre..

... mogoče je pa vsako leto desno zapestje čedalje bolj gibčno...

naši zakoni so tolk butasto napisani,da težko kaj dobiš od kje...se je treba kr orng matrat,ker se jim jebe,vsem po spisku,kar jest vem,ti napišejo kazen za ogrožanje sebe in drugih v prometu,ter pripišejo neprilagojena hitrost..mislem totalna beda j pr nas s tem..skor zmer si sam kriv

Mogoče je Murko zajčica?

Aha...ampak upam, da ne kmetu in norcu

sej se še spomnite dveh korejk ki sta privandrali v Domžale? tukajle za osvežitev spomina: ---> http://www.motosvet....65#entry1942972 no danes sta dobili družbo še enega para, prikupne korejke in njenega spremljevalca (ona z bavarcem on s suzukijem). Do tukaj sta potovala 87 dni, gresta pa tudi mal po evropi. Ker ni bilo časa klepetat sem jih samo pozdravil in odbrzel naprej. njuna motorja: kot kaže koreja le ni tako daleč ;-) ko vidim naslednjega ga pocukam za rokav in se mu najavim na obisk

No če si iz tega plemena pol ti pa povem gremo iz leve prot desni in začnem pr men(gologlav z sončnimi špegli) :grim zraven mene moja žena oz. Kmetica2,Patricija (inštruktorca),Baykerca,Anja37 in IgorKr,upam,da sem ti potešil radovednost in povej svojemu poglavarju plemena firbčežnov da je zdaj dolžen vsakemu na sliki :beer1: ja to je cena radovednosti

Slovenija, Hrvaška, Srbija, Romunija, Bolgarija (do meje z Moldavijo in Ukrajino) na Črno morje, Makedonija, Srbija, Hrvaška in Slovenija ... cca 4200 km .. slik ne bo tukaj objavljenih skratka ... SUPER

http://www.youtube.com/watch?v=3SuuHEJVkVg&feature=player_embedded

Sigurno smo vam dolžni opravičilo za nastalo situacijo in seveda upam, da se v prihodnosti ne bo kaj podobnega zgodilo. Trudimo se po najbolših močeh , a se nam včasih ne posreči. Resda smo želeli vriniti vaš izdelek v prvo dobavo, a nam žal ni uspelo, ker je bila dobava proizvajalca že blokirana. Lp Rado

[media=]

kako si sploh pomislu na njiju...kakor stojijo stvari v našem Bananistanu, moraš bit pripravljen tudi na najhujše :grim

:naughty:

Če si v dvomih si jo lahko tudi v živo ogledaš , ampak gledaj očima, nemoj rukama :grrr .

Malo off topic ampak vseeno, skoraj vsak dan videvam pametne kolesarje, včasih cele družinice, kako kolesarijo po glavni cesti na relaciji Ljubljana - Medvode , v vednost nekaterim UMSKIM BOLNIKOM, po tej cesti je prepovedana vožnja s kolesom, na kar opozarja tudi znak, predvsem je pa zelo nevarna za takšno početje in je samo vprašanje časa kdaj bo prišlo do nesreče, ki bo še najmanjša ko se bom jest ustavil in enga okol ušes prtegnu, danes sem se za las ognu kamionu, ki je prihajal nasproti, ker sem se pa ogibal kolesarju, ki se mi je pojavil pred avtom v ovinku. če je slučajno kdo od teh tukaj na forumu, za vašo varnost vas opozarjam, da tega ne počnete več, imate ogromno vzporednih cest po vaseh

spet je padla kratka in lepa vikend vožnja. po ustaljeni poti z malo deviacijami sem jo v soboto dopoldne mahnil na gorenjsko. tokrat s šajerske čez tuhinjsko dolino do škofje loke in potem naprej gorenja vas, cerkno, tolmin, bovec, vršič in končni cilj KG. na vršiču nisem bil že sto let, zato me je presenetila lepa cesta z bovškega. po drugi strani dol pa bedne kocke. naroda je bilo polno, kjerkoli je blo za cesto nekaj placa je stal avto. vrh in pa nekaj old skul motoristov, me zanima kolk cajsta so rabli do vrha popoldne sem preživel v KG, padli so čevapi z dodatkom zelenjave na žaru, zvečer se je pridružilo še par kolegov planincev in smo na hitro še nekaj posušili. v nedeljo sem bil utrujen zato sem se odločil za kratko vožnjo. na hitro do pontebbe in preko nassfelda ter potem po 85-ki do slovenije in domov. ni potrebno poudarjati, da je blo svinjsko vroče v dolini. pri 100 na uro sm odpru jakno in je blo kot faking fen, počutu sm se ko pečenka v ventilacijski pečici :surrender:. Da je blo še huj sm na poti pelal mimo milijon majhnih jezer, napakiranih z lokalci. jaz pa brez kopalne opreme. sm mislu že po domače, ampak sj veste kaki so ti avstrijci, bi kdo še kaj narobe razumu . Lepih 500+ km.

Se opravičujem za ta post, pisal sem s telefona in potem vse pobrkljal . Pogrel me je IDIOT na neken črnem motorju, ki je na Zaloški pri petrolovi črpalki v Mostah prehiteval čez dvojno polno črto in nato nasproti vozečega obvozil po njegovi desni strani. Upam, da ta KRETEN ne bo še koga vzel s seboj v grob, ko bo kje naredil veliko štalo. LP Robert

V tem prelepem Mariboru je malo prej deževalo.... Dež me nikoli ni motil, niti me ni spravil v slabo voljo... K večjemu me je umiril... Je pa res, da sem včasih doma velikokrat navijala za dež, ker potem vsaj en teden nismo okopavali na njivi, ni se več kosilo trave... In smo otroci imeli malo miru........ jaz pa sem lahko brez skrbi pobegnila na kufe... :grrr Žal tudi ta vikend ne morem domov, jutri delam skoraj cel dan... Težje mi je zato, ker je jutri pogreb dobrega soseda, pa daljnjega sorodnika... Zdaj se lahko poslovim le v mislih.... Ta sosed je bil skromni delavec,zadnja leta zelo bolan.... vedno me je lepo pozdravil, ko sem se peljala mimo njegove hiše s kolesom, sem in tja sva spregovorila...ni kaj, bil je tako preprost človek... Naj mu bo vsaj tam gor lepo.... Vesela pa sem, da sem z mami in očetom v dobrih odnosih, razdalja je res odlična za razumevanje in mobitel je en zelo dober izum... Upam, da bo res končno malo manj vroče, da se oba starša pripeljeta k meni na kufe, saj je mami hud astmatik in žal ji z zdravjem ni prizanešeno že več kot 2 leti, ko je nesrečno padla... Pa vendar me mami sem in tja še vedno potiho po ovinkih naštima, naj pokličem atija, če je slučajno slabe volje.....Tako ali tako pa sama začutim kdaj mu je spet malo zavrelo... :glare: Mami je res zlata vredna, koliko potrpljenja je imala v zakonu...ve sam Bog... Vedno mu je stala ob strani, vedno ga je tiho prenašala.... In mu stregla kot gospodu... Enako je učila vse otroke in še sm in tja se mi mami zasmeje, ker ve, da sem le kruh vedno zamesila tako kot njena mama, moja stara mama iz Brezij nad Kamnikom... Samo z vodo.... moja mami pa je vedno v testo zraven kvasa seveda vlila še mleko...jaz sem pa vedno prisegala na metodo stare mame... :grrr Ah kam pelje ta svet... Zamudila sem 16. tekmovanje harmonikarjev na Veliki planini, kjer je dve leti nazaj tretjo mesto dosegel tudi moj mlajši bratec... Dobro se spomnim , da se moj brat najprej ni hotel prijaviti, češ da je malo predrago in da tako ne bo nič...Jaz pa sem vzstrajala in mu stisnila v roke denar, da se prijavi... Zaradi mene vsaj.... In zanimivo je bilo to, da sem se na tekmovanje na Veliko planino povsem nezakonito pripeljala z motorjem, z dobrim kolegom... Takrat za motosvet še vedela nisem :grrr ...če ne bi kaj napisala pod Vtise dnevnih voženj.... :unsure: In tretje mesto mojega brata je bila moja velika sreča, za vse sestre in še enega brata, za vso družino... Sem in tja preberem kamniške novice in novice iz svojega kraja.... Sam Bog ve, da je tam moje srce doma....In da pogrešam ta kraj, domače, prijatelje in domačine.... A zaenkrat me v Mariboru drži služba in zraven še polno drugih biznisov... Poleg tega pa sem se končno postavila na svoje noge, skoraj 10 mesecev mi že ratuje misija nemogoče... Nocoj pa so mi poleg tistih bližnjih prijateljev, ki so mi stali ob strani...prišle na misel tudi ta nove prijateljice, kolegice z motosveta, ki so me spodbujale in mi stale ob strani.... Telefon bi skoraj pregoril takrat v mesecu novembru in decembru 2012.... Pa vendar naj se vam javno zahvalim za klice, za vso moralno podporo in razumevanje, za dobre misli in želje.... Hvala ti Keiko, anja37, mimaza, She, monika600, minca, angi...pa nxyz... Bodite srečne, naj se vam stokratno povrne.... :closedeyes: Ena lepa domača..... GAMSI - Raj je bil na Krtini.... Franc Deljčnjak - Čreda v galopu.... Ta komad pa je moj brat uril na frajtonarco za na tekmovanja.... Lojze SLAK - Bilo poletje je.... ta muska pa je za moje srce, frajtonarca- diatonična harmonika je zakon...

Uh dobri stari cajti