Dvorana slavnih

Včasih človek ne samo, da potuje ampak tudi doživi kaj posebnega, pa čeprav na samo 300km. Ker je "Birtija kod Pika" Vrsar, razpisala ponovno srečanje ljubiteljev čevapčičev in podobnih dobrot, je bila udeležba na reprizi tega dogodka skoraj obvezna. Se pravi jebise Fakersee, Vrsar hir aj kom. 1.Zborno mesto na OMV v Postojni je bilo temu primerno že označeno še dobro, da smo bili od strani prijazne natakarice opozorjeni, na napotke, saj bi v nasprotnem verjetno rinili kje po makedamu 2. da zadeva ni od muh smo vedeli takoj, saj je prijazen starejši gospod Pik sam dogodek planiral kar 14 dni. In res je, dogodek je izzvenel veliko bolje, kot kaka državna proslava. Že sam sprejem častnih čalnov je bil nekaj posebnega: 3. organiziran je bil posebni prevoz do mesta bivanja: 4. le VIP člani s posebni propustnicami so se dogodka lahko udeležili 5. g. Pik nam je razkazal poln hladilnik mesnih dobrot 6. in urno pripravil opoldansko malico, ki je bila sestavljena, skoraj iz vsega, kar je na hitro našel v hladilniku in sicer: cela jajca z lupinami (baje pomaga, da se ti dlaka sveti), en star paradižnik, ene tune k jim je rok uporabe potekel (ampak omega3 so še vedno delovale) nekaj zemlje in peska (namesto soli) mislim, da je to vse. Kakorkol, po treh travaricah, 5 pirih smo hrano na vso moč hvalili in pojedli v trenutku 7. Ker g. Norc hujša je od vse te silne hrane padel "v švahost" in mi neb bili mi, če ga neb uporabili namesto žoge za plažni fusbal 8. g. Pik je opazil rahlo lakoto (pa tut slišal Kmeta, da on je pa še od majskih praznikov lačn) in osedlal Tomosakija 9. med neprestanim turiranjem gasa in brušenjem tačk, jo je jadrno ucrl po desert v trgovino 10. desert je, kot pravi strokovnjak za obratno prehrano, postregel pred pečenjem (boj za vsako drobtinico neprecenljivo dobre sladice je bil živalsko divji) 11. po dobri sladici, je bil čas za skupinske igrice in meditacijo 12. Da je lačen gost hvaležen gost, je Kmet spoznal v naslednjih trenutkih, ko je bil čas za KULTURNI PROGRAM Če na kratko omenim samo nekatere dogodke, ki so polnili dušo: sončni zahod s pitjem cvička: obisk Dvorišča s pitjem "crno otvoreno" in narezkom: in prebiranjem ljudskih pesmi s srkanjem Travarice. 13. da ne bom po nepotrebnem nakladal in lepih črnih slik, saj so se naslednji dogodki odvijali z bliskovito naglico, prilagam le povzetek: *nekje vmes je g. Pik spekel najmanj 3 al 4 rihte raznorazne mesne hrane vključno s čevapi. Vse to je bilo požrto v trenutku, travarica je ponovno tekla, vmes je bilo nekaj pira in jegra, debate tako globoke, da se še sedaj ne spomnim o čem smo govoril, a bili smo sklepčni da je to to. Jutranja bilanca je bil rahel glavobol, prevoženih dodatnih 100km na tomosakiju, kateri je bil z verigo pripet na suziko. (Norc upam, da ne bo zanosila, drgač se pa priporočam za enga mladička.) 14. za vas smo se trudili: 15. akcijski prizori in iskanje Banderasa po plaži: 16. pa zadnja izjava g. Pika, "zginte že 1x dost vas mam" in naš odgovor "tut mi te mamo radi, pridemo še" je v bistvu povzetek tega druženja, ki bo po mojem preraslo v letno tradicijo p.s. o Romuniji, pa ne duha ne sluha

Danes zelo pozen štart – je tako pasalo malo dlje spat … :zzz: Malo pred 12h na jugozahod – čez Ride, v Postojni tankat (srečala Mausa), nadaljevanje čez Črni Kal in Gračišče, potem čez mejo (cesta pri Buzetu je vsa asfaltirana za razliko od na zadnje ko sem tukaj še plužla po makadamu), naprej čez Ročko polje, nato pa vzpon na Učko, na pol poti pavza za malco, pretegnit krake in obnovit zalogo vode potem pa naprej čez Velo Učko skozi gozd po skoraj prazni cesti do Jurovićev, od tam pa dol po serpentinah … do Ičićev, tam desno – na jug in že kmalu uživancija v ovinkih in vonju borovcev – mmm božansko! Ni blo časa za slikat ker je blo preveč fajn se vozit. Čez Plomin, v Vozilićih pa na jugozahod mimo Labina, vmes še tankat, potem pa naprej do Pule … Od tam pa na severozahod do Rovinja, foto postanek v Limskem zalivu … in kratek klepet z domačinoma. Sta mi nardila par fotk za spomin, povabila še na pijačo – ma ni bilo časa ker sem mela še en kos poti do doma, zato sem nadaljevala mimo Brajkovićev do Poreča, proti Antenalu … Čez Novigrad do Umaga, tam pa na vzhod, naprej čez Kmete in Plovanijo do meje in čez do Kopra, čez Črni Kal in Senožeče do mojih na večerjo, potem pa čez Ride nazaj domov. Slabih 500 km (cca 472). Je pasal odklop po norem tednu!

Včeraj do Karlobaga Kjer sem malo zaplaval Danes med drugim Bled Bohinjsko jez. nazaj čez Sorico mimo vasi Sorica Ta lep vikend sem navozil okrog 800 km.

Sicer se mi ne da spuščati v debato kdo ima daljšega, ampak na tole pa moram odgovoriti, ker to o izkoristku komponent pa vse prepogosto slišim. Ali lahko na cesti maksimalno izkoristiš vseh 130+ konjev? Ne. Ne moreš. Promet, luknje v asfaltu, omejitve, enostavno ne gre. A vseeno se nas večina tukaj verjetno ne bi zadovoljila s 25 ali manj konji, ker od viška ne boli glava. Pa v tistih 10% časa, ko lahko spustiš vseh 130+ konjev na pašo je dober filing, ki odtehta dejstvo, da jih je za ostalih 90% časa gledano skozi oči izkoristka enostavno preveč. Enako je z vzmetenjem in zavorami. Dokler je cesta lepa, situacija predvidljiva in nisi v tistih 10% časa, ko bi lahko vozil približno na polno, verjetno ne boš opazil razlike. A takoj, ko pride do nepredvidljive situacije ob kateri boš moral na polno zavirati si boš želel imeti boljše zavore, ne glede na to, kako dobre imaš. Enako je z vzmetenjem in luknjami v cesti. Saj se s slabšim da preživeti, a ko enkrat poskušiš boljšega, ob katerem nekatere prej zaznavne luknje kar izginejo in je motor enostavno bolj "prilepljen" na asfalt, se na slabšega ne vrneš več.

05.oktober 2013 sobota zbor Z.jevcev od malih zvijajočih počasnih 750ccm, do malo večjih faracajkov in nasplošno vseh zelenkotov k majo kakršen koli Z vmes, se dobimo nekje kjer bo za vse najkrajše in kjer se bo kej dobrega pojedlo in kej konstruktivnega doreklo...predvsem da naštudiramo kako sploh spraviti Z.ja na cesto, da je kolikor toliko vozen.

odličen vikend v staremgradu. nobene gužve, galame itd. ne da se mi veliko pisat, dol sem šel preko rogatca, zagreba, josipdola, otočaca, gospiča, gračaca in potem ovinek nazaj do starigrada. nazaj pa po obali do senja in potem do ogulina. tu vklopim garmin in me ppelje po neki vukojebini do vinice in potem preko črnomlja, žužmberka, ivančne gorice do litije ter tam potem po normalni cesti domov....zadnjič da ga uporabim če ni res nuja. daš najhitrejhša pot pa te pele u tri pm.... drgač pa jadranska magistrala super lepa. od starigrada do karlobaga odličen asfalt, do senja pa bo kmalu se mi zdi nov. od senja proti brinje tudi noro dobro ter tudi od josipdola gor na brinje, asfalt kot na kaki progi, grabi ko lepilo. naslednje leto sem se že odločil, da grem sem na dopust za več dni in to v septembru, ko ni več ljudi. jadran je najlepši, pa naj reče kdorkoli kajhoče. slik je neki, sam niso baš neki. bom nalimu samo eno....kaj jima fali (razen motorja ) se včasih vprašam (v teh časih vedno večkrat)

stari vsak ma svoje tehnike opzorarjanja nase. Zarad mene bi lahko mel tut božične lučke na kozolcu, sam NINĐA je ninđa

zanimiva furca do Ilirske.. nism vedla, da je nekih 207 km do tja zacetek seveda iz LJ mim Lavrice, Skofljice, Smarje-Sap, Grosupljega, Visnje Gore (kjer se je en mal zakompliciral ko sm vidla, da naj bi bil obvoz do Ivancne, seveda sla po obvozu in lej ga zlomka- prsla do hriba, na katerga je bil speljan makedam.. jeah right.. js bom sla po makedamu pa to se v ne tolk nedolzen klanc.. ok, ustavim, obrnem grem nazaj, seveda zalutam, ker mi pac dolenjski konc prakticno nikol ne pride pod kolesa ) naredim ogled in grem na AC do Ivancne.. Pol mim Muljave, Zagradca, Zuzemberga do Dvora.. na petrolu "poberem" novopeceno motoristko in se odpraviva prek "moje" ceste u Kocevje (prvic odkar sm tm odletela pred 3 leti.. ovink sploh ni tolk hudo grozen ja ja, izkusnje!! ). potem u Ribnico, Sodrazico, Cerknico (tam nekje "pobrala" se krucija hvala za druzbo! ), Rakek, Unec, cez ride do PO in potem do Ilirske.. nazaj domov pa kr po standardu- Postojna, ride, Vrhnika in na AC do doma.. padl je lustnih 314km

:grim http://www.youtube.com/watch?v=yrulxhySDUs

Današnja fura: http://tinyurl.com/llhmmnq Malček sem pohitel, ker je bil napovedan tudi dež ampak na srečo izredno lepo vreme (skorajda brez oblačka). Start takoj po 8:00, hitro še natankat in gremo. Namesto klasike mimo Vidma do Tolmezza sem jo mahnil po nekoliko drugačni poti (glej zemljevid). Kak kilometer naprej od vasi "San Francesco" - najslabši asfalt na turi. Na srečo le krajši odsek. Pred in po tem odseku pa Prometa malo, motoristov če jih je bilo 5, avtov 0, kolesarjev kar nekaj in pa možakar, ki se je sredi ničesar sprehajal sredi ovinka Potem pa mimo Tolmezza do Forni di Sopra in nato čez Passo Mauria do Auronza Nato še skok na Misurino, kjer je bil počitek in polnjenje baterij na super temperaturi. Spust do Cortine in v vasi Venas ostro desno proti Forno di Zoldo oz. čez Passo Cibiana spust do Longarona in spet dvig po serpentinah do jeza Vajont (malček koristnega branja) od tukaj pa samo še domov Prvič, da na cesti niso prevladali BMW motocikli ampak na moje začudenje Ducati Multistrada.

Tudi midva sva se šla voziti. Me je prijelo lulat, zapeljem z ceste in evo jih. Kaj bi šele bilo, če bi me kakat

iiiiiiiiiiiiiha, lušn je blo

ja mi mamo čigumije, pa motor se zvija pa trese ga ful... tko da dva dni...nevem, a bo dost fantje

Danes lep izletek v družbi dveh črnih nagcev, čez Rakitno, Cerknica, Ribnica, Gotenica, Petrina, Osilnica, pa na kosilo domov. (220km). Slikc itak da ni.

Vleče 130? Kolikor vem je omejitev 130. Al si ti tudi eden tistih, ki vozijo 2 metra za ritjo, blendajo in pričakujejo da se jim bom umaknil med dva tovornjaka. Jok brate, 130 se bomo peljal dokler ne prehitim.

Sej sem bil jst. Za damijem sem vozil z vsemi stirimi smerniki

Hja lej, očitno maš premal dodatne opreme...eni imajo to opcijsko za takšne primere

Vtis vožnje po 3tedenski pavzi niti ne bi razlagal kako paše , sej razlog za ta kratek vtis je samo zato, da vam sporočim eno stvar ali dve stvari! 1.) je ta, ki jo je ugotovil že IgorKr dolgo nazaj, da je destinacija ki si jo splaniramo včasih daljša kot se zdi 2.) ko že misliš da si na servisu, se vseeno raje vprašaš, da ni to slučajno policijska postaja? Zjutraj po frišnem preletu v novem perforiranem kombinezonu, mi je 13stopinj le dodobra ohladilo kosti =) V Novem mestu sem čekiral nov plac za fotkanje,...eni majo motor za vožnjo, drugi pa za vožnjo in občasno tudi kakšno fotko...in zdej bom izpadel šminker, ker je eden od mojih hobijev tudi fotografija (slike z mobitela in ne z kalkulatorja!)..tko da niso glih na željenem nivoju! Evo v Krškem damo na operacijsko mizo, dohtor pravi, da ni bolezni, samo nove tekočine in pol jaz v daljavi opazim nekaj kar čist ne spada med orodje? hmm...vsak si naj svoje predstavlja In v pravi družbi nazaj čez Mokronog Če potegnem črto, mam do serviserja in nazaj glih malo manj kot en tank bencina :grim ...malo čez 200km

Matr! do dons nisem vedu, da se janševa stranka imenuje SDS-Slovenska domobranska stranka

Sicer mamo pa lahko od hiše do hiše zbor , pridemo te iskat, kjer se napokamo sladkorja, pol gremo do zobozdravnika, da poštima cukr na zobih, pol gremo pa lahko kolektivno v črnomelj na že dolgo obljubljeno (skoraj pozabljeno) kavo k SLVR.ju in njegovi ženi, k zadnje cajte dela prave cukrene umetnije :grim Pomojem se bo treba k gospodi mal prej najavit Na koncu pa pri meni malo zažarimo, pa upamo, da bo parkirplac z 500m2 dovolj velik

Saj ga ne vsi hvalijo. Meni ni sedel in imam o njem slabo mnenje. Ja, ketna rožlja bolj kot pri klasičnem mazanju. Scarabeo

Objestnez.

če malo razmislim mi je najtežje prehiteti voznike traktorjev - počasnejši je težje je...vozilo dolgo za 1.5 biciklista , glupi in slepi pa za 20 ...ko namota volan je v pol sekunde povprek čez cesto ..smerokazov jih daje 10% pa še to jih veliko zavije v kontra ..

kaj še kar prehitevate? pa tok so počasni

In potem zagledaš desno kolesarja pa se moraš odločiti med enim ali drugim ... Važno, da držiš primerno varnostno razdaljo, da se lahko kdo umakne v primeru potrebe med tebe in tistega pred tabo, umikanje je potrebno ravno toliko, kot moraliziranje in "vigilanstvo" na cesti.

Na Slovaškem ta vikend poteka zadnja dirka za AA imajo "dvojni program" torej so bile že danes kvalifikacije in dirke, jutri vse ponovijo. Slovenska zasedba je manjša nekatere so zvili €€, druge volja tretje žal poškodbe Rezultati današnjega dne so tukaj: http://www.alpeadriamotorcycleunion.com/roadracing/results_2013.php Najbolj zanimiva je klasa stock1000 - "bmw cup" vsi udeleženci na bavarcu, ne vem ali je to že kdaj blo ali je to prvič?? Mogoče kdo ve? Za vse katere bi jutri spremjali dirke je tukaj: spored: http://slovakiaracing.sk/doku/Timetable_AA.pdf live timing: http://www.sporttiming.sk/online/?show=results2

in pol jaz v daljavi opazim nekaj kar čist ne spada med orodje? hmm...vsak si naj svoje predstavlja Ja, na vsakem podestu za orodje mora bit prostor tudi za odpirač za flaše!!!!

če voziš 250 +, zgledajo vse tri polne

da te nam jst užgal naslednjič čez mizo ...

Ekipa, je še kej letošnjega dopusta ostalo? Pa v denarnici še kej cekinov? A še koga tole matra

Iiiiiiiihhhhhaaaaa!!! http://www.youtube.com/watch?v=wvG_WQfPN8A

fočk

vem da ne rabiš, vendar sem mislu da bi šli tko na izi brez hitenja, ker če bi šli tak krog bi nas čas vedno preganjov, ker smo motoristi z različnih krajev v SLO .....

fočk...

je bil, prek ko smo ostali pršli z zjebanmi ciklistikami. Ciklistike je pozdravu in pol je zginu...verjetno kolenčkat na ride

:yawn:

Fock...bile so bolj prazne...mislm da je bil samo en motor prkiran.

thumper z eno bejbo na kufet ..aja hvala

verjetno zarad smrada http://www.youtube.com/watch?v=mF09KwE3VAo

Na OMV videnih par motosvetovcev. Inventar maus, dami34, ki je dal za kavo zaradi tiste žaljivke danes. Domina, Miha z oranžno, nejc z rdečo in Jorge Lorenzo z gromom.

POPOTOVANJE V ČRNO GORO 1. dan: Z Darjo sva v julijskem jutru v Mariboru sedla na najinega Kawasakija 500 GPZ in se natovorjena odpeljala črnogorskemu morju naproti, s predhodnim ogledom Bosne. Že zjutraj naju pred Ptujem pričaka 10 kilometrska kolona stoječih avtomobilov, ki čakajo na mejni prehod na Gruškovje. Zato zavijeva takoj na Rogatec in v trenutku sva na Hrvaškem. Povsod kolone in čakanje, vendar z motorjem nikjer ne čakava, temveč prehitiva vsako kolono, kakor ostali motoristi. Pred Karlovcem prvi počitek na prepolnem počivališču in naprej proti Plitvicam. Cesta je kar v redu, pa tudi voziva zmerno. Na meji nobenih težav in že greva proti Bihaću. Drugi počitek in menjava v marke. V Bosni se vedno dobro počutiva, še posebej so nama všeč njihove cene. Cesta iz Bihaća proti Jajcu je fenomenalna, kakor tudi pokrajina. Je pa potrebno paziti na radarske kontrole. Vmes se ustaviva v Ključu, tipičnem bosanskem mestecu. To pot proti Sarajevu že poznava, ni slaba, se pa začne vleči kot žvečilka. Končno prideva do Sarajeva in kar naprej preko Pal proti Priboju. Prva najina napaka: morala bi iti proti Foči in nato v Črno goro. Na Palah še tankava; pokrajina nama nekako ne vliva posebnega zaupanja. Črpalkar nam svetuje vožnjo po neki stranski poti preko Goražda do Priboja. To nama z zemljevidom ne gre skupaj, zato se drživa glavne ceste. Vendar je imel prav. Hipoma se glavna cesta enostavno konča . Ne vem, če je dalje gradbišče ali kaj, a prevozno ni niti s crossarjem. Obrneva in ni druge variante kot nasvet črpalkarja. Ozka vaška cesta se prične vzpenjati vedno višje. Na koncu sva že zelo visoko in blizu nekih planinskih domov. Cesta je na trenutke zelo slaba, dokler ne preide v makadam. Na daleč v dolini gledava Goražde in se v prahu spuščava, kot da greva z Everesta. Nikoli konca! Naposled Goražde. Darja zagleda edini hotel in dovolj ima za danes. Prah, zadnja plat,…. Kje je tuš? Torej ostaneva v prijetnem hotelu ob reki Drini (65.-€ z zajtrkom ni ravno poceni) in si zvečer ogledava prijazno in lepo mestece. Spanec se res prileže po preko 600 kilometrih. 2. dan: Po zajtrku spakirava, se zgroziva nad motorjem, ki je bel od prahu namesto rdeč. Očistiva ga in že drviva proti Priboju. Na križišču (Ustiprača) tankava. K nama pristopi mlad motorist, se nama predstavi kot Miloš in pogovor na nese na najino pot. On gre iz Sokolovca iz Bosne domov v Podgorico in nama svetuje, da gremo proti Foči in nato po dolini reke Tare, če želiva še proti Žabjaku ali pa direktno v Ulcinj. Po premisleku rada sprejmeva njegovo družbo in že spremljamo Drino proti Foči. Lepa cesta do Foče. Od tu naprej vodi Miloš proti črnogorski meji po cesti, kjer Darji zelo hitro bije srce. Ozka cesta, dotrajana, ponekod manjka asfalt, desno globoko spodaj Drina in nobene zaščitne ograje. Še danes čutim Darjine prste v mojih ledvicah. Sva mislila, da bomo šli po glavni cesti, pozneje rečeva Milošu. Pa to je glavna cesta, pove Miloš. Uh, dobra izkušnja. Meja! Bosanski carinik je nejevoljen in ni mu prav, da smo prehiteli tri avtomobile. Počakamo v senci in pridemo na vrsto. Hoče zeleno karto. Potegnem ven dokumente in se zgrozim: s sabo imam prometno dovoljenje od avta. Od motorja sem ga pustil doma, skupaj z zeleno karto. Predvidevava, da je to konec najine poti. A čudeži se še dogajajo, Carinik naju nahruli in spusti mimo. Kaj če naju črnogorski carinik zavrne. Bosanski je rekel, da naj se tu več ne vračava. Ustaviva pred lesenim mostom in ne vem, če naj zapeljem preko. Bo zdržal? Miloš nama veselo maha, češ, pridita. S težkim srcem se postaviva pred črnogorskega carinika, ki naju spusti v državo. Vau, takoj gremo nekaj spit. Nadaljevanje poti po dolini reke Tare je nepopisno. Je kje še lepša pokrajina? Odločiva se, da z Milošem nadaljujeva direktno do Podgorice. Pripelje naju mimo radarjev, policijskih kontrol, saj pozna njihove točke. V Nikšiću tankamo in hitro smo v Podgorici. Še poslovilna pijača in Miloš gre domov, midva pa mimo Skadarskega jezera, skozi tunel Suzina do morja. Še malo sva v sedlu ob obali in po skoraj 300 km iz Goražda ali 950 kilometrih iz Maribora uživava zaslužene počitnice. Še enkrat hvala Milošu za prijetno druženje in skupno vožnjo. X. dan: Klicala sva v Slovenijo in po pošti so nama poslali prometno dovoljenje in zeleno karto. Napraviva izlet preko Budve do Cetinja. Lepa cesta, prijetna pokrajina. Cetinje na ju pričaka v soncu in že sva v hribih proti Lovćenu. Res čudovita narava naju pripelje na vrh gore, do slavnega črnogorskega pesnika Njegoša. Prijetna temperatura, le malo skažen ambient, ker se vršijo gradbena vzdrževalna dela. Spustiva se po panoramski cesti proti Kotorju. Spet nepopisno čudoviti razgledi. Včasih imaš občutek, da nisi na zemlji, da letiš. Staro mestece Kotor, vredno ogleda in sedenja v miru ob pijači in opazovati turiste, ki hitijo. Greva nazaj v Ulcinj. Smer Budva, Sveti Štefan (obvezno slikanje) in že je tu Bar er kmalu za njim Ulcinj. Črna gora niti ni tako mala, prevozila sva jo zgolj spodnji delček in to je 300 kilometrov. Če ste v Ulcinju se srečate z veliko Albanci. Je pa res, da so cene glede na slovenske polovične, tudi v lokalih. Večerja in pijača za dva, nikoli nisva mogla preseči 16.-€. Razen na Adi Bojani, kamor morate na ribe. Ampak, tako dobre riblje čorbe in rib še nisva jedla. Zadnji dan: Spakirava in spet sva na najinem Kawasakiju. Ura je 09.20 dopoldan. Motor izredno dobro gre in niti ene težave nimava na celi poti. Ob črnogorski obali nepopisna gužva, vendar kolone prehitiva in se prebijeva do trajekta preko Boke Kotorske. Motor in dve osebi = 2.-€. Darjo najprej vprašam, če gre naprej samo motor, kaj pa midva? Ja, to je cena za nas vse tri, pove. Svaka čast, sicer pa tudi vožnja traja 2 ali 3 minute. Na meji ni dobro biti Albanec ali se postaviti za njim v vrsto, ker se čaka. Dejansko jih preglejujejo do potankosti. Cesta mimo Dubrovnika nama postreže s prijetnimi razgledi in pri Neumu, ko vstopiva v Bosno greva nekaj pojesti. Se mi zdi, da so cene nižje od hrvaških. V nadaljevanju proti avtocesti kupiva ob cesti še sok in breskve ter plačava celo precej. Končno avtocesta in Kawasaki požira kilometre. Ponovno kolone, ki jih prehitevava. Cestnine, meja, povsod sva hitra in ob 23.30 uri ustaviva pred domom, po dobrih 900 kilometrih v tem dnevu. Ja, to je teden dni. Škoda, da ni več časa, bi se še kje ustavila. Pa saj je tu še drugo leto. Kam pa takrat? Danilo in Darja Kovač

Letošnja cifra gre proti 13.000, sicer pa mava Kwakijem prevoženih že več kot 60.000 km Upam, da se letos obrne še par tisoč ^_^

Priznam . Sem šel zjutraj iz službe. Še dobr da grem zgodaj in še nisi bil na poti.

V soboto je moja zver renčala na ptiča.

SLAVNOSTNEMU GOVORNIKU BOLJE PRVI V ROVTAH KOT ZADNJI V LJUBLJANI (Iz Butik ND, d.d.)

Avtor te slike je g. Ni3ous. Un na motorju sem pa jaz Na Rabu smo bili...

jest iščem stuhca na ms.... da se nasmejem k začne slovnično povezane stavke s prekmuršino udarjat :lol: