Dvorana slavnih

Rumena flota

Ob 13h je bil štart,s Pikom 1 in Zivimnorcem smo se dobili v Paviljonu na Brezovci kjer smo odkrili nov prototip BMW motorja,naredili smo prve vohunske posnetke Sam tip na motorju je bil pa čisti pacient :grim Na Ridah smo se pofočkali in na OMW pobrali Damija34,ki je bil za današnji dan naš vodič.Še dobr,drugače bi se jaz pa Pik 1 še zdej kje vozila Ma pa Pik en čudn motor,skoz je bil na pumpi Ne ma spraševat kje sem se vozu ,ker ne vem,v glavnem po Primorskih kolovozih....... to je se mi zdi pred Sinjim Vrhom kjer so se mal starejši otroci veselili No to je blo pa na vrhu Pot nas je vodila čez Kolk..........ja ata Pik bo kmal rabu kakšnega frišnega,al pa scooter :lol: tuki pa smo bo Dami34 povedu Zivnorc pa ne bi bil zivnorc če ne bi bakreno babo od zadaj No to je odspredaj......... :blink: To pa je odzadaj ko je končal :naughty: ja res je sveder No ko se je odmaknil k počitku sem lahko naredu eno To pa je v Ajdovščini ^_^ Dami34 nas je povabil k sebi na suho sadje pravijo da z leti postaneš moder,no ko gledam te svoje prjatle molm,da ne bi bil nikoli star Tud pesku je blo mal nerodn :lol: preden smo se odpravili do Črnega Kala pa še redno vzdrževanje kardanskega sklopa,ja Pik se strogo drži Snecerjevih navodil,brez WD40 nikamor Ker smo bili že tam smo pozdravili še Simplmena in BMWjahačico Pol pa domov čez Rebernice,Ride kjer je stal tintin z inventarno št. Blo prijetno,polno smeha,300km in brez koristnih informacij :lol: Lp jutri pa v Paklenico

ker je njegova lepo oblikovana tvoja pa ko avtomobilska znucana.. gor dej savo, pa nehej težit..

KTM Duke 125..ni ravno zverina, je pa kr fajn motorček

Danes pa res štartam ob 9h … No je bilo blizu – ob 9.30h Le kam - klasika (tako je fajn, da ne morem da ne bi šla ) – po AC do Kozine, tam ven, čez Obrov, malo pred mejo tankat, čez Starod, mimo Reke (je blo prav luštno ker je bila prazna cesta, zdaj je še kamperjev ful malo), ven za Bakar, kjer je že postalo bolj prijetno – od Reke dalje nad 20 C Naprej čez Novi Vinodolski so Senja – lepo presenečenje – povsod je asfalt, edino par »pragov« je kar zaj… fajn nabije če ne greš dovolj počasi... Hehe nekje vmes na tem delu sva se spet srečala s črnim Kwakom – GregaSLO Ker je bilo tako luštno vozit, se vse do Karlobaga nisem nič ustavljala – niti za slikat ne. V Karlobagu pa kratka pavza za par fotk in malo popit – tu je bilo že prijetno toplo Še malo bolj južno … V Starigradu sem šla tankat. Kar naenkrat se zraven mene prikaže Jozexj6 in DIN rekli smo par besed, zvedla sem, da nekje po Jadranki hrumi tudi Kmet, potem pa sta šibala naprej. Ker je bila ura šele 13h in ker ne maram ponavljajočih se zadev (mora biti vsakič vsaj malo drugače ^_^ ) sem se odločla da grem še naprej - Paklenica od daleč … Še malo bolj južno … in čez Maslenički most – če sem bila že tam je bilo seveda treba it še do Zadra – sem mela plan samo malo slikat in potem po isti poti čim prej ven iz mesta. Hehe ja seveda – kot v vsakem večjem mestu so me zmedle enosmerne Če grem po isti poti iz mesta kot pridem, se po navadi ne zgubim - v Zadru to pač ni šlo, saj je bila cesta, po kateri se prišla do morja enosmerna … Sem probala prit ven iz mesta po orientaciji in ko sem mislila, da sem se že čisto izgubila, sem vprašala enega fanta kje moram it, da pridem na cesto nazaj proti Maslenici. Izkazalo se je, da sem celo na pravi poti – na naslednjem križišču desno, od tam naprej pa so že bile oznake Še pogled na mesto od zgoraj … Hitro ven iz mesta – nazaj do mosta slikat … In spet užitki ob nizanju ovinkov Čez Starigrad in naprej - na poti proti Karlobagu … V Karlobagu sem se ustavla na bencinski da sem kupla tekoče poživilo – je bila že ura za pavzo in kaj pojest. Malo naprej od Karlobaga … Ko sem slikala, sta mimo pridrvela Kmet2 in Dami34 – no vsaj njiju sem registrirala (mogoče je bil še kdo zraven ). Potem pa naprej proti Senju … na poti sem spet srečala Jozetaxj6 in DIN-a – upam, da sta zrihtala potem Ker je bilo že kar pozno sem šibala naprej, saj sem bila že res lačna. In končno sem uspela najt ravno pravi kotiček za malco in malo meditiranja ob morju ^_^ Kaj je pasalo malo stegnit noge in nabrat energijo za pot do doma. Ob 16h je bil že čas da se počasi spet spravim na motor. Za nazaj seveda spet uživancija. Po isti poti – čez Senj, Kraljevico, mimo Reke in do Staroda. Uspelo mi je priti še čez mejo (na hlape ), potem pa spet tankat, naprej do Kozine. Danes sem opazla, da se začne mračit že okrog sedme (je pa res, da je bilo pri nas oblačno) zato sem se še pred Senožečami ustavla da sem zamenjala temni vizir s svetlim in nase navlekla ta toplo podkapo in si vklopla gretje ročk. Do pol osme in Rid je bilo gretje že na maksimumu Doma sem bila že v čisti temi, okrog osmih. Toliko se je nabralo … Dobro čiščenje po celem tednu :xx: v službi .... Pasalo!

Danes prava uživancija, prazna cesta in super sončen dan. Hvala Damiju in Maretu za pijačo.

Včeraj štartal on 10:10, do Starigrada prispel po 5 urah in 343km. Ob 17:10 sem šel nazaj in prispel domov ob 21:30. Zaradi mraza (11 stopinj v Ilirski)) in teme sem se vračal od Crikvenice preko Reke po avtocesti. Ponoči ne vozim po gozdnih cestah, preveč možnosti za divjad na cesti. Dol grede sem šel po AC do Unca, nato čez Lož in Delnice (tu sem naredil neželjen ovinek. lahko bi šel po bližnjici) in preko Crikvenice naprej. Skupaj 651km. Žvalca je popila in pojedla v povprečju 5,05l/100km. Med Karlobagom in Starigradom stalno v drugi. Izgleda je bila na ostalih odsekih poraba krepko pod 5, da se je izničilo. Na tej vožnji sem prešel na števcu lepo številko 20.000km. Poraba ji s prevoženimi km upada. Danes zaenkrat pavza in čas z družino, mogoče pa skočim do Vikija na popoldansko kavo. Je treba izkoristiti lepo jesen. 1.Divjina na cesti - Prezid HR 2. in 3. Pogled na Omladinsko jezero pri Delnicah. 4. Karlobag ob povratku

Ma dejte no....dej gor ene gume, pa gasa....tko kot sre eni napisali, razlike med novimi gumami zacetnik skoraj ne bo opazil...med staro pa novo je pa ogrooomna razlika...sploh ce je taprva znucana v streho, zadnja pa da je ravna...nemogoca kombinacija. Pol das pa kero koli novo gumo gor, pa mislis, da imas nov motoor...in bos hvalil to gumo na forumu k stumaatr. Jaz imam gor Savo...in sem izredno zadovoljen. Dej gor to gumo pa mir ...pa tudi ce bos naredil kak km manj...pa kaj pol, sej je toliko cenejsa..pa ce ti slucajno ne bo vsec, jo lahko prej zamenjas.... Kos mo glih pri obrabi...se mi zdi, da bo naredila ene toliko km, kot sport smart.. s tem, da se savina lepse pelje...

Med fentanmi in frisnimi gumami je precej precej vecja razlika kot med razlicnimi novimi. Lahko pa se na to temo doktorira. Je zabavno brat. Razturajte dalje!

Yamaha YZ450F (letnik 2011) z novimi grafikami:

MNE Dolomiti :-)

Se mi ni dalo na sluzbeni pohod, pa sem se sel rajs mal peljat... Startal od doma - Bogensperk - Litija - LJ - Domzale - Kamnik - Kamniska bistrica - Gornji Grad - Radmirje - Mozirje - Sostanj - Velenje - Sempeter - Prebold - Trbovlje - Litija - domu... Prijetnih 250km, mal je blo hladno, pa vseen lustn. Izvir Kamniske bistrice Tle gre pa nas denar - TES

No končno Suzuki z nekaj okusa in duše

Ne bit ljubosumen,sej mogoče si ji tud ti generalno všeč

No mi bomo una mala kolonca ko bomo mim vas leteli v 6-ti

Ta brencelj gre kamor češ, tud v dvoje s prtljago, tako, da veš... , bolj je odvisno od volje posadke... :notworthy: bravo

Torej, vse skupaj sva prevozila malo več kot 3500km, uživala 10 dni, spoznala nekaj novih ljudi, si malo pobližje ogledalo kulturo drugih držav. Občutki so neverjetni, z mislim sem pa že pri naslednjem letu in novemu podvigu. Na poti ni bilo nekih večjih težav, vse je potekalo tako kot sem si zamislil. Kljub temu da so nekateri mnenja, da je za nekatere škoda potovati z motorjem, lahko rečem da sem neizmerno užival in se zabaval. Maus hvala za napotke, Kmet hvala za malo pomoči okoli motorja, Mare65 hvala za izposojo stranskih torb, ki so namesto v Istri končale v Grčiji Če si prišel z branjem do sem, upam da sem ti vsaj približno lahko opisal kako sem se imel, glede na to da nisem nek strašni pisec. Posti so bili spisani na pamet v enem popoldnevu, torej vsebinsko niso glih dobro popolnjeni in slovnično pravilni lp, mz

Moja nova honda cbf 1000fa 2013

Odkar sem kupil FZ1 mi ta problem ne da miru. Končno sem hrup omejil na vzdržno mejo, nisem pa še čisto zadovoljen. Ta odvečen hrup lahko prepoznate, če med vožnjo dvignete ramena do čelade. Če se vam je hrup zmanjšal oz. izginil potem veste o čem pišem. Opazil sem, da vsaka menjava z višjim vizirjem hrup in turbulence le še poslabšata. Mislim, da naked motorji še najbolje skozi pridejo. Vizir pravzaprav potrebujemo šele pri hitrostih od 180-200 naprej, ko se je pa že treba zadaj skriti. Po mojih izkušnjah je čelada najbolj tiha, ko vanjo zadene čist tok zraka. Zdaj imam montiran Puigov vizir, odžagan na tovarniško višino (krajšal sem ga 3x, skupaj za 14 cm), menjal pa sem ga zaradi obupno grdega tovarniškega. Probal sem tudi yamahinega povišanega in je bilo nevzdržno pa še grd je. Da bi še zmanjšal turbulence, sem vizir tudi bolj položno nagnil, spodaj sem ga odmaknil od oklepa za 2 cm. Zdaj tudi več zraka pride pod šipo in za šipo ni več takega podtlaka. Imam čelado Shoei Qwest, ki ima pod brado mrežico. V luknje ušes sem dodal 1cm gobe, najboljši rezultat pa sem dobil z dodanim spojlerjem pod brado. Ta spojler zrak odbije navzdol, stran od spodnjega dela pod ušesi. Prav lepo ni, sploh ker je zaenkrat še kromast, ampak pomaga pa. Vaša mnenja in izkušnje...

Zakaj se skuteristi ne pozdravljajo med sabo..? Hja, kakšno zvezo pa imajo skuteraši z motoristi... Edino, da imajo dve kolesi in balanco. Sem enkrat pozdravil enega velikoskuteraša (ali kako si že rečejo..), pa je model tako zabodeno gledal, da sem mislil, da bo direkt v grabn zapeljal... Tako, da jih načeloma ne pozdravljam. Pa se naj vrnem nazaj na zastavljeno vprašanje, zakaj se ne pozdravljajo med sabo... ker se dnevno srečajo na kofetu. Kam dlje se pa itak ne upajo. Mauti, tiho bodi. Ti si izvzet.

to ni žabca, to je mamba

Dej ne bljuzi

Fočk

Je,je no tako smo pa mi mel dons,sm mogu Zivganorca za roko prjet k je prdnu,da ga ni odnesl v Mausovo pisarno

Ja

Saj tudi bo, če bodo vsi, ki so to najavili šli dol, bo kot na Faaker see-ju, vožnja v strnjeni koloni, max. 2, prestava 5km/h

Se mi je kar zdelo, da bo nekaj takega. Namreč, ko sem pred nekaj tedni prebral tvoj nasvet za ogled letališča in mornariške baze, sem si rekel pa da vidimo. Dva oz. tri dni nazaj so me tako pred avio base kot pred mornariško bazo odpikal kot stare gate: s šmajserjem v roki in na tri - štiri obrni in spizdi. Nekaj migov bi mogoče lahko pofotkal, če bi se plazil po grmovju, vendar mi ni do tega, saj sem jih v JNA dovolj dolgo občudoval. Do podmornic pa sploh ne prideš, še najboljši pogled je na google earth. Trenutno sem v Vassiliki na Lefkadi, pot nazaj pa sem si zamislil preko Prištine (pred tem je še kaj drugega) in tam bom poskusil priti do nekdanjega JNA letališča v vasi Vrelo, kjer sem pred 30-imi leti služil tovarišu Titu. Sicer pa uživava kot se le najbolj da. Pozdrav iz GR Mac

Tista žabca je pa od glavic.a

KAWASAKI rules, spet smo zmagal :grim fočk fočk

Pik res je, glede na to da sem še frišni začetnik, sem rabil kar nekaj poguma.... Ampak ko sem prvi dan odfural, je bila zadeva takoj lažja in pozabiš na vse ostalo :grim ps. Hvala

... stari, ne moti mene narečje .... ... ne moti me vse do tiste točke, ko koga še kej razumem .... :yes: ....če pa nekaj preberem ... in ne razumem ... in mi tud "google translate" ne more pomagat, pol me pa mogoče mal začne motit .... ... ampak ne sekiri se .... sej včasih je boljš, da vsi ne zastopimo glih vsega ....

Vandrovec, mislim da je lahko vsak motor potovalni motor.... Imam kolega, ki potuje z R1 in mu je čisto kul Kako sva se domenila za pot? Jaz sem hotel obiskat Grčijo, Damjana je bila za, pokazal sem ji pot in jo vprašal če je kul... Glavni cilj je bil Meteora in lefkada vse ostalo pa je bilo splanirano usput... Ubistvu je kul, k noben od naju ne komplicira preveč...

Fotke 10. dan: Edina noč, ko se odločiva, da ne bova dala čez šotor prevleke proti dežju - dežuje :jezen. Če me Slaven ne bi zbudil, bi sama verjetno opazila šele ko bi že plavala . Dva upokojenca z baravske z dobrim smislom za humor. Na svojem avtodomu sta imela napisano: Za delati prestara, za umreti premlada, za potovati topfit. Konzerva za penzioniste. Vsekakor sta me nasmejala za dobro jutro Omiš Solun, akvadukt Okoli Splita Trogir (ki je bil meni zelo simpatičen ) Prijazen par iz Koroške Gojišče školjk Primošten Šibeniški most Ta fotka je samo za sline cedit... Vreme je bilo, cesta pa tudi Maslenički most In še malo zadnjih utrinkov na poti domov. ^_^

Fažana pri Puli mi je ostala v prijetnem spominu, nek poseben čar je v tem malem mestu. ...še en utrinek iz tega kraja:

10. dan Makarska-Trogir-Zadar-Rijeka-Postojna-Ljubljana cca 530km To je najin zadnji dan dopusta in čaka naju povratek domov. Zbudiva se okoli pol osmih. Po pogledu v nebo, se zbojiva da se bo do doma potrebno peljati po AC. Vseeno pade odločitev da si kljub slabemu vremenu ogledava Trogir. Kmalu po odhodu iz kampa se pokaže sonček, cesta postane suha in najini plani se spremenijo. Jadranka do konca! Ovinki izginjajo kot po tekočem traku in hitro je tukaj mestece po imenu Trogir. Zapeljeva se v osrčje, kjer vlada prometni kaos. Promet stoji, premakne se nikamor in po hitrem postopku prevzamem navade lokalnih skuteristov. Vsi se peljejo po sredini in se drenjajo, enako delam tudi jaz in zadeva funkcionira odlično. Odločiva se za postanek in kavo v lokalčku ob cesti. Še predno snameva čelade, naju ogovori par v slovenščini. Mož in žena na kolesih kruzata po Trogirju, seveda skupaj tudi spijemo kavo, izmenjamo telefonske številke in po eno urnem sedenju se odpraviva naprej. Naslednji postanek sledi pred Primoštenom, ker si ga je Damjana želela pofotkati. Po nekaj minutnem postanku šibava naprej. V Zadru spijeva kavo in pogledava začetek tekme med Hrvaško in Grčijo, no jaz sem si pogledal. Tam se malo izgubiva, ponesreči sem se odpeljal proti Viru in Ninu, zato še zadnjič vključim IGo, da se vrnem na pravo cesto in v smer proti Paklenici. Kot že verjetno vsi veste, je jadranka cesta, ki ti pričara nasmeh, zato vam vseh užitkov ob premagovanju ovinkov niti ne bom opisoval. Vmes sledi še krajši postanek za malico, medtem ko se Damjana igra s fotičem sredi ceste. Malo kasneje pofotkava še Pag, Rab in Krk. Cela pot je bila obsijana s sončkom, temperature ravno pravšnje, sem in tja srečava kakšnega motorista. Ko prideva do Rijeke pa pogled spet nič kaj lep, vse proti Sloveniji je bilo v temnih oblakih. Po prečkanju meje sledi obvezno javljanje domov, čik pavza in gasa naprej. Malo za Ilirsko bistrico nase spet navlečeva dežjake, ker je že kapljalo. Po 2 ali 3 kilometrih naju začne prati na polno, takšni vremenski pogoji trajajo vse do Logatca, od tam pa cesta suha. Pa je naju opralo za dobrodošlico domov. Okoli 21 prispeva pred garažo, si dava eno petko in se nasmehneva odlično izpeljanemu road tripu in čudovitem dopustu! Slikc ta dan nisem naredil, ker mi je zmanjkalo prostora na spomniski kartici (sem imel še slikce od 3 let nazaj gor), jih pa ima zato več moj uradni fotograf na tem dopustu, Damjana.

Fotke 8. dan: Prodajanje melon ob "avtocesti" Kako že? Welcome to Albania... Policisti so pa bolj za okras. Občutek sem imela, da imajo tiste loparčke za muhe pobijati... Wannabe Hollywood No, da ne bomo delali same krivice. Se najde lepa cesta in tudi vreme se naredi Samo ta njihova prometna signalizacija mi še vedno ne gre v glavo... Skadarsko jezero Romsko naselje (I think.. .) pred Podgorico Podgorica, center Morača Cerkev renovirajo, a je ogled vseeno možen

9. dan Podgorica-Lovćen-Dubrovnik-Makarska cca 350km Po malo daljšem spanju pojeva zajtrk, tokrat za spremembo spijem tudi kavo. Damjana je še vedno brez energije in ima moje sindrome prejšnjega dne. Kljub temu se odloči za ogled Lovćena. Šele okoli 11:30 se spokava izpred bloka po ulicah Podgorice proti Cetinju in naprej Lovćenu. Cesta skozi nacionalni park Lovćen je res lepa, temperatura pa iz prevoženega metra v meter pada. Kot zadnje dni, se peljeva brez rokavic, vendar v konice prstov kar dobro zebe. Prehodiva 451 stopnic do mavzoleja črnogorskemu vladarju Petru II. Petroviću Njegošu. Vsaka prehojena stopnica je bila vredna mojega koraka in truda. Z vrha lahko po besedah vodiča, ki je imel zame osebno 5 minutno predavanje, vidiš 80% Črne gore, na eno stran Shkodersko jezero, na drugo Boko Kotarski zaliv, ob lepem vremu pa pogled seže celo do Italije. Neprecenljivo, to si morate pogledati! Damjana se je po tistih stopnicah komaj premikala, čeprav je zatrjevala da je vse vredu. Spustiva se še dol, osedlava motor in šibava proti Tivatu. Cesta na drugo stran je zelo ozka, dol pelje mislim da 25 serpentin, pogled na celoten Boko Kotarski zaliv pa je res fascinanten. Ta pogled naju spremlja kar lep čas in na vsake toliko moram ustavit, da Damjana naredi kakšno fotko. Po spusti v Tivat, plačava trajekt (2eur za motor) in počakava da prečkava na drugo stran. Na trajektu me lokalni motorist opozori na veliko policijskih kontrol proti meji, katerih pa na najino srečo ni bilo. Prečkava mejo in že sva na začetku jadranske magistrale. Predno se zaženeva v vse tiste ovinke, še natankava motor pokadim cigareto in letiva osvajat jadranko. Nad Dubrovnikom se ustaviva, da Damjana pofotka most Dr. Franja Tuđmana, jaz pa ta čas izkoristim za čik pavzo in kavo. Gledava zemljevid in ugotavljava do kam bi se zapeljala tisti dan, ker Damjanino zdravstveno stanje ni najboljše. Rečeva si Split, to je celih 200km, bova videla. Ob drajsanju vseh tistih lepih ovinkov čas mineva zelo hitro in po hitrem postopku se zmrači. Ker na daleč slabo vidim, sploh ponoči, si skušam kar med vožnjo nataknit očala. Ideja je bila zelo ponesrečena, ker sem jih polomil. Zadnjih 30 km pred Makarsko vozim za avtobusom, ker je bilo tako boljee zaradi mojega vida. Ko prispeva v kamp, se prijaviva na recepciji, vhod v kamp pa je zanimivo malo višje od recepcije. Usedeva se na motor, vendar vhod falim, ma saj ni panike, grem do 300 metrov oddaljenega semaforja na vrhu klanca obrnit. Ker sem že zelo utrujen in hočem čimprej postavit šotor, obrnem na sredini klanca. O joj, takoj ko sem motor postavil poševno na cesto, ugotovim da mi ga ne bo ratalo zadržat, tao kar naenkrat naredi BUM. Zgodilo se je, tudi meni je motor prvič padel na tla, z Damjanino pomočjo ga poberem in postavim na tačko. Srčni utrip se je povišal, adrenalin narastel, ampak ko vidim da je z nama in z motorjem vse ok, pospravim tačko motor se mi pa odpelje V vsej tisti panike, ki ga nisem dal v prvo in ko sem dvignil tačko, se je hotel odpeljati. Še dobro da je Damjana opazila kaj se dogaja in sva ga skupaj nekako uspela zadržati pred ponovnim padcem, sledi še en krohot od obeh in postavljanje šotora. Za razliko od prejšnjih dni, postaviva samo spodnji del šotora, češ saj ne bo deževalo. Pa ravno tisti dan je ponoči deževalo in sva mogla sredi noči po dežju navlačit gor še zgornjo plahto. pogled iz Lovćena na Skodersko jezero in Cetinje-skrajno levo Boko Kotarski zaliv iz Lovćena Narodni park Lovćen

8. dan Durrës-Shköder-Podgorica cca 200km Če je bil prejšnji dan dolgočasen, je bila noč pravo nasprotje. Okoli dveh se prebudim in začutim slabost. Rečem si saj bo vse v redu in probam zaspati nazaj. Čez 15 min vstanem in grem na wc. Sledi bruhanje in čepenje za školjko, joj kako to obožujem, NOT. V upanju da je bilo to to, se uležem nazaj v posteljo in probam zaspat. Čez 10 minut sem spet na WCju, tokrat driska. Ugotovim da ni papirja, pa ne že spet zgodba iz Ohrida. Reši me Damjana, ki gre na hotelsko recepcijo po papir. Kljub dolgemu pregovarjanju ji je uspelo kupit še dve vodi. Zadeva se ponavlja na vsakih 15 minut do 8ih zjutraj. Takrat zaprem oči za pol urce nič dlje in sračkanje je spet na vidiku. Pismo, sedim na školjki in kolnem. Zdaj mi gre seveda na smeh, takrat pa sem skoraj jokal, ko sem pomislil da bom verjetno še en dan smrdel v hotelu. Že tako sem imel poln kufer Albanije, da bi mogel pa še en dan tam ostati, no way si rečem. Spravim se v jedilnico in vidim moje kompanjone kako se bašejo z zajtrkom in nosijo polne krožnike, jaz pa zraven nebogljeno sedim in čakam kdaj bom šel spet k moji najboljši prijateljici tiste noči-školjki. Nisem rabil prav dolgo čakati. Kljub zelo slabemu počutju in da sem bil brez moči, pade odločitev iz moje strani da se spokava iz hotela k mojemu stricu v 190km oddaljeno Podgorico. Kombinezon komaj navlečem nase in se moram takoj usesti za 5 minut da se spočijem. Vse stvari prištima in pospravi Damjana. Poljaka sta že odšla v isti smeri kakšnih 15minut nazaj. Ko plačava tisto kar sva pojedla in kar sem nasral v hotelu (začuda ni bilo nič dražje ), se odpravim po motor. Sam sebe prepričujem da bo šlo, čeprav komaj stojim na nogah. Vtaknem ključ, zakurblam, motor vžge in takoj crkne. Probam še enkrat vendar motor samo vergla. Pa dobro, kaj me lahko doleti še kaj tisti dan/noč??? Damjana pokliče Moniko in Andrzeja če se lahko vrneta nazaj da nama pomagata. Andrzej na Poljskem prodaja in šraufa motorje (na mojo srečo). Seveda se vrneta, Andrzej najprej nekaj navija gas ročko ob ugasnjenem motorju, potem ga prižge, malo vergla in sintisajzer čudežno kresne. V tistem trenutku bi mu kr enga francoza stisnil, sam nisem, bi bila žena ljubosumna. Si predstavljate kaj bi bilo, če bi mi mehaniki tam dol hotli to popravit? Občutek imam, da bi polovico motorja razdrli, medtem ko to ljudje iz EU naredijo na zelo prefinjen način brez orodja Nevem kaj je bilo narobe, ampak sem mu bil neizmerno hvaležen za pomoč. S pomočjo moje navigacije skupaj zapustimo mesto Durrës in se odpravimo proti Tirani. Del poti se peljemo po nekem barakarskem naselju, makedamska cesta, spet luknje. Kljub temu da smo Tirano samo obvozili, vseeno doživimo malo prometenga poloma, ne predstavljam si kako je v centru. Ob poti za razliko ne spijem kave temveč čaj, malo pokramljamo in gremo skupaj naprej. Onadva se ustavita pri Shkodru, midva zaradi mojega slabega počutja in švoh fizičnega stanja odpeljeva naprej. V slovo si pohupamo in kaj hitro ju izgubim v ogledalu. Zelo hitro se pritrogava na mejo in počutje je občutno boljše ko jo prečkava. Zadosti sem imel Albanije in njenih cest in vseh tistih indijancev. Čez 15km prispeva v Podgorico, kjer se pri mojih domačih razpakirava in najeva dobrot, Damjana z usti, jaz z očmi. Še vedno mi je zelo slabo in ker dolgo nisem bil na školjki, grem hitro k njej. Popoldne oz proti večeru se Damjana v spremstvu moje sestrične odpravi raziskovati Podgorico, medtem ko jaz kramljam s svojimi domačimi. Ob povratku nazaj, se moje stanje prenese na Damjano. Jaz nekoliko boljše, Damjana iz minute v minuto slabše. Albanija res ni bila srečna za naju! Ta dan nisem naredil nobene fotke, jih ima pa Damjana kar nekaj. Po ogledu košarkarske tekme med Slovenijo in Grčijo, se odpravimo spat.

Fotke 7. dan: Jutro se je začelo naravnost čudovito . Ker ni bilo želje voziti se v dežju še en dan, je hitro padla odločitev, da se bivanje podaljša. Po hitrem posvetu in napovedanem vremenu, sta se tudi najina prijatelja odločila ostati še eno noč. Nato pa okoli poldneva preseneti dvojna mavrica ^_^ Vreme pa vsakih 5 minut drugačno. Na eni strani hotela črni oblaki, na drugi malo mešano Kljub temu da je bil dež, zabušavanje v hotelu ni zame. Zato se odločim pridružiti mladoporočencema pri raziskovanju Durresa. Turizem je pri njih sicer v nekih začetnih povojih, a svoje arheološke dediščine ne cenijo prav nič. Kanalizacija speljana preko le te, hiša sredi amfiteatra, da o kakem restavriranju ne govorimo.... Pri odkrivanju Durresa, smo naleteli tudi na zanimivo najdbo: Slaščičarno. Tega pa res ne bi mogli izpustiti ... :grrr Ker pa še ni bilo dovolj sladkorja, je bilo treba napasti še melone Kaj je pa to dobro in res sladko. Po Potepanju je sledila relaksacija in občudovanje sončnega zahoda. ^_^ Nato pa je sledila večerja. Plošča z različnimi siri na posteljici iz rukole in poletni fergese (tradicionalna zadeva: pečena skuta z koščki mesa) In pa še malo druženja pred spanjem

Fotke 5. dan: Za uspešno prebujanje, skok iz šotora direktno v bazen :grim Pač, sem zelo sladkosnedo bitje Ko se voziš po otoku do plaž, imaš sem in tja občutek, da boš nekomu zapeljal na dvorišče Spotoma si nenamerno ogledava še Vasiliki in ker ne najdeva poti ven, nama na pomoč priskoči prijazen domačin ^_^ Egremni beach Vsak s svoji igračko Ravno pravi valovi in temperatura vode ^_^ Porto Katsiki beach čiliranje Varnost na višku. No, pa saj tudi midva nisva bila dosti boljša

Fotke 4. dan: Zakaj bi izgubljala čas z iskanjem pravega para? ^_^ Majhen, a lušten kemp Varnostnik v kempu (ravno na pavzi) Grški jogurt z medom in orehi, njamiiiiiiii Odpleše striptiz .... in popravi še čelado ^_^ JEJ, 1. cilj, we made it :hooray: Izgubila se nisva nikoli, ne rečem pa, da kdaj nisva šla po daljši poti .) Prazna cesta, verjetno bi lahko tudi še kak 4-v vrsto odigrala med vožnjo

Damy v Makedoniji se ne kampira. Ko si bla pri Svetilniku bi pa še za spanje v Makedoniji vprašala :grim . Sem pa vidu že slike na facebooku. Super so. Motozajebant, enkrat je treba začet potovat.

A greš z mano tankat? sem postavil vprašanje v petek zvečer. Kam pa? pravi moja. Ja ......v Karlobag Ni bilo potrebno dolgih pogajanj, vse je bilo nared, še vremensko prečekiram, juhu sonce in 23C. Plan potrjen. Ob 9.00 sva že pila kavico na OMV, pri mrzlih 10C, brisala meglo z vizirjev in se tolažila, da bo v Rijeki že kako stopinjo več. Jebi se lučko, tokrat je meteo fino zajebal, medem ko sva v Bakarcu jedla sendvič, sm gledal črne oblake proti jugu in še vedno čakal obljubljenih (vsaj) 20C Brez veze sm si mislil, po dežju je Jadranka boooring, pa sem zavlačeval, a v Novem vinodolskem sva bila že lepo oprana Spet sva mal pokafetkala in sem rekel, greva do Senja na tortice, potem pa obrneva, ker po mokrem nima smisla. Prehitiva tistih nekaj semaforjev, ko se je cesta kar naenkrat posušila in posijalo je sonce. Adrenalin je potegnu, ročica za plin se je sama obrnila na ON, in že sva štrikala proti Karlobagu. Rabiš pavzo? vprašam med vožnjo. Ti samo teraj!! je bil odgovor, in pojasnilo, bova za nazaj občudovala naravo. Prekratko, prekratko je bilo in spet sva pila kavo v barčku "welcome bikers". Moja je pojedla vse kekse, ki ti jih brezplačno prinesejo in že sm vedel, da spet ne bo nič s hrano. Martinčakala sva se dobre pol ure in se nam kar ni dalo obrniti, ko izjavi moja ciklistika, da ona bi še "štrikala" do Paklenice in sem jo komaj prepričal, da raje obrneva, da ne bova spet po mrazu in temi vozila domov. Torej obrneva in turistički lepo nazaj. Dobrih10 km pred Karlobagom srečava in pomahava Zklapi+Igorkrju in Keiko. Skoraj vsakih 20km je pavzica, čikec, slikanje...čisti črnogorski ritem, več pa naj slikce povedo Senj, tortic ni, kjuzo lokal Capitan Kljuka Boat alarm, na špagi

3045,37643... pa še kakšnih 700 bo padl.

Z750, 2004, 52.300km evo pa še eno sliko mene gor, v bosni

Ko sva bla mlada in nora .....sva se ravnokar poročena vozila po Italija,Toscana-Siena

Varadero "štrudl"

Zanimivo spet malo pogledati n razmišlati (The weight of chains) [http://www.youtube.com/watch?v=waEYQ46gH08] :

Hmm s tem zgoraj se strinjam, jaz bi tudi imel "močne zadržke" pred kr-eno zaščitno opremo. Saj za dežni kombinezon je čisto vseeno kdo ga dela, huje kot premočit ne more ... za izdelavo zaščitne opreme je pa veliko razvoja in testiranja in vsaka fabrka, ki zna plastiko vlivat, si tega ne more privoščit. Ampak tole zgoraj me pa preseneča? Nolan je nekoč - morda je to še vedno - imel čelade na voljo tudi v fluorescentno rumeni barvi - pač, da se vidi. Kakšne jopiče to videvaš ne vem, ampak če ne ovirajo vožnje (=so oprijeti), potem je čisto dobrodošlo, če to zmanjša verjetnost, da te nekdo iz malomarnosti spregleda? Ni stajliš, se strinjam, ampak gips ali - bog ne daj - invalidski voziček sta še dosti slabši možnosti. -_-