Dvorana slavnih

Tkole pa Bawarische Modifikation Warburg zgleda izven škatle ....ni lep, je pa hudober .)

Ja prav si misliš,nikjer ne piše! Ampak ker je to moto forum in da ne izkoriščamo luknje v zakonu prosim moderatorje da to prestavijo v temo "Vtisi voženj z avtodomom" ki sem jo odprl,saj nisem našel primerne tematike. Če tema kljub mojem brskanju že obstaja pa to prosim premaknite tja,novo odprto temo zaklenite ali izbrišite in prav tako ta napisan post! Hvala,lp

Včasih se je fajn pustit zapeljat Štart kot vedno Kamnik, čez Hrib na Sovinjo peč in Črnivec-makadam se ve. Za gostiščem zoped na makadam in do Nove Štifte, od tam v Nazarje na kavico in okrepčilo. Medtem začne deževati, ni panike, dežjaka sta s seboj. Ni ga čez domač želodec: Sledi oblačenje v dežjaka, gas proti Bočni in vzpon na Menino. Otrok že kepe dela: Brez rožic ne gre: Smrček: Kdo bo to pral Z menine na Laze v Tuhinju in nazaj Kamnik. Srečno doma: Kljub dežju je bilo super, le nekoliko grenak okus, ko se pripelješ domov in začne tulit vse naokrog in izveš, da je zaradi nesreče zaprta cesta po kateri si se ravnokar peljal

Seveda ne, ker je pojem 'prilagojena hitrost' nekaj imaginarnega in nedoločljivega, služi pa samo temu, da se človeka v nesreči še malo dodatno 'pohodi' in da nekaj 'cankne' v vrečo brez dna (a.k.a. državno blagajno).

Dovolim ali ne je irelevantno, ker vsakdo naredi kakor se njemu zdi prav. Moj predlog je tak kot je vedno vsem, ki sprašujejo za kak motor - če le lahko, pojdi in ga probaj, ker ne gre za avto, kjer lahko za 20cm premikaš sedež gor, dol, naprej, nazaj in potem še volan. Pri motorju tega luksuza ni in če ti ne sede, če ti ne pašejo vibracije, drža ali karkoli drugega, potem nima smisla riniti v nakup takšnega motorja, ker ti bo kasneje žal, ko ti bo vse to šlo na živce. Z rižotkotoma sem prevozil 8 sezon, 3 od teh so trajale skoraj celo leto. Z majhnim stromom sem bil zelo zadovoljen, z večjim malce manj. Morda tudi zato, ker ti pri vsakem dražjem motorju vsaka napaka gre toliko bolj v nos. Vsekakor, če ti rižotar paše, ga ti kar zadovoljno vozi. Preizkusi pa vse kar se ti bo ponudilo, ker si le tako razširiš obzorja glede različnih motorjev. Kar se pa boxerja tiče, dolgo sem poslušal kolege kako je fin za vozit in si pri tem mislil svoje. Dokler ga nisem preizkusil na furi po Bosni. Tedaj sem vedel, da bo to verjetno moj naslednji nakup, če bodo finance omogočale. Nekomu bi pa morda bil čuden, dolgočasen, nevšečen ipd in ga nikoli več ne bi pogledal. Ali je nov vreden tega denarja? Nikakor ne, tako kot tudi Triumph Ex. 1200, Yamaha 1200XTZ, Multistrada ali novi V-Strom 1000 niso vredni denarja, ki ga trgovci hočejo za novega.

Evo ena najkrajših rek v EU........reka Ljuta ^_^ po vsej deževni in naporni poti pa seveda juhica z avtohtonim črnogorskim tekačem :grim Zajtrk pa smo zaključili z Njegošem in Karađorđetom. Dež pa še celo soboto in počasi sem hvaležen svoji dragi da sva sklenila kompromis da greva na štiri kolesa,jaz sem hotel seveda na dva Kljub vremenu gremo pogledat še na plažo Jaz tam pa žur Rusov...........kakalinka.......

Kakšnem dopustu? Danes sva za motorad (motokolo) šla po kardane na trajekt, ker ovirajo potnike.

https://www.facebook.com/photo.php?v=851382201554476&set=vb.167200123306024&type=2&theater

No ta "rižar"ki je odprl temo je eden motorist ki je prevozil svet počez in po dolgem in ga tu na MS spoštujemo . Je poln nasvetov in izkušenj in za mene osebno moder možakar,zato mu prisluhni ker če boš imel takšen odnos na cesti kot ga imaš tu na forumu boš hitro v črni kroniki!

Neum Sv. Štefan Hudokurčnež no to bi bilo vse iz Petrovca na moru,jutri pa proti Albaniji Lp iz Romunije Dami in Kmet :grim

Na plaži Jaz smo srečali tudi Mausove ljubice Ninje Če je dobra družba tud vreme ni ovira še mal panorame

No ko so nas nehali matrat mehurji.............preden je začelo ponoči padat..... Ker sva z Damijem vozila celo noč je bil zaslužen počitek ,ženske so pa za zob štimale Sledi od zajčkovega prečenja so po skoraj letu še sveže z Damijem sva se menjala :grim

Danes sem v popoldanskem času skoču na motor za eno uro.... Tako da štart od doma do Branika, kjer sem zavil na lokalno cesto in se mimo grada peljal v Komen. Tu sem zavil levo za Kobdilj in se spustil proti Wajdušni. Vendar sem po parih km imel preblisk in sem zavil desno za "passo dello Stiacco".... Štjak po domače, kjer sem s vrha "Švice" naredu ene par slikc. Nato pa sem odpeketal domov. Naredu kratkih a sladkih 62 km.

Ja tud nekje proti Albaniji je cel shit z mehurjem Veselje žensk pa nepopisno,enkrat se vozijo v kišti pa je že cel žur :grim

Hola, woohoo, tole je pa bla taprava dirka, ne pomnim kdaj sem nazadnje tako užival v gledanju MotoGPja užitek tudi Moto2 in še posebej Moto3, tko da je bil tale deževni dan zelo zabaven PS se pa ne bi čudil če se je JLo danes odločil da kariero nadaljuje pri Hondi PPS pa Aoyama po zadnjem mimo Piščanca v ciljno... si z lahkoto predstavljam kako se mu je smejalo

Če objaviš sliko trajekta parkiranega na BMW-u, bo to zagotovo slika dneva. Nestrpno čakamo... :hooray:

Home made je že skoraj končana

........"psi lajajo, karavana gre dalje" .) dirkaških dni bo še veliko, noben se ne sekira zaradi tega ne ena ne druga stran

vsakič na nov umrem od smeha pr temle https://www.facebook.com/photo.php?v=863065170386179&set=vb.167200123306024&type=2&theater

https://www.youtube.com/watch?v=5iWUiwEd44c

A tudi z traktorjom velja?

Napiši mu da je en navaden pussy ker če njemu in še komu v klubu ukrep ni všeč se mu lahko upre, če pa mirno požere naj si posledice pripiše sam. Da meni "kao" frend reče, da upa da se ne bomo grdo gledali zaradi ukrepov, ki jih sprejemajo drugi mu rečem da se sploh ne rabimo gledat. Pičke!

Ferek - Kaki kretenizem in izmikanje, zdaj je potrebno imeti od države potrdilo pa bo vse OK??? Daj ne bluzite, zahaklali ste se na pravila o barvah, ki so bam jih razložili MC-ji, potem ste dodali še malo svoje interpretacije, potem pa je seveda tu diskusija kdo je član zveze, zdaj pa naj bi pildek od občine bil pogoj??? Sramota za vse in bi že res zgleda bil čas da se scena spuca vseh vaških pozerskih klubov ker to je karikatura moto scene! Aja sej menda ne rabim povedat da je večina vseh MK-jev posmeh na sceni med MC-jevci in ostalimi malo bolj resnimi in razgledanimi bajkerji.

Nabrž ne bi nikogar odpravili, če bi plačali do vnaprej znanega in določenega datuma. V Nemčiji je taka poteza organizatorja (prodajalca storitve, izdelka) nekaj čisto normalnega. Če ne plačaš, ne dobiš. Če bi vsi v Sloveniji delali na tak način, bi se naše gospodarstvo hitro postavilo na noge. Je pa gotovo boleče, ker smo vsi vajeni zamujati s plačili in imeti za to nešteto izgovorov. Ne poznam ne organizatorja ne dirkačev, da ne bo napačnega tolmačenja.

Ja sem se jaz tudi spraševal. Ker če je tema namenjena vtisom dnevnih voženj (je pa res, da nikjer ne piše s čim ?!? ) z motorini, potem naj tako tudi bo. lahko pa se odpre tema Na štirih kolesih okoli in okoli in se tam piše in dela vtise, popa slike in podobno ...

Hvala ne gre nič kaj dosti pošrek, v primerjavi z lani je napredek predvsem na zaviranju in malo spremenjenih linijah (počasnejši vstop, hitrejši izstop) . Posledično se kljub nekaj kg več kot lani (9 mesecev mirovanja ) malo več po zadnji vozim, čeprav so hitrosti na ravninah kak km nižje . (tud v dežju iz ovinka šparamo prvo gumo ) Malo je sicer netočna primerjava, ker imam bolj predpotopni GPS sprejemnik, ampak razlika letošnji-lanski krog se lepo vidi. Tole je pa optimal lap: 1:59.3 Matej Kraljič, drugič na Pannoniji (prvič mislim da 2011 enkrat) lani 2:01 v prvih nekaj krogih. Drugače pa neglede na št. treningov (pa mislim da še zdaleč ne vodim ne skupnem št. dni na dirkališču, ne kolikokrat sem na Pannoniji :grim , je pa res zanimivo, kako eni nikoli nič ne vozijo, amapak kadarkoli prideš nenapovedano so tam ) mislim, da se s časom pod 2:00 s 600ccm zaenkrat od Slovencev lahko pohvali samo Marko Jerman, tak da bo treba še trenirat P.S. ker so tisti ki se vozijo 2:20 itak čist brez veze... še vedno čakamo na kakšen tvoj uraden čas

kako lahko en lajbč vpliva na to kdo je tvoj prijatelj pa kdo ne? in kako lahk zarad labča zgubiš prjatla? a to so uni virtualni frendi? mogoče bi morali pa najprej ugotovit kdo je sploh pravi prijatelj. .... ah ja.... smešni ste že tale grb bo na mojem rdečem lajbču, sam da si najdem cajt da ga skup spravm

Matr a je možno, da ima mali tak talent, sposobnost, da jih toliko scat pelje?! Bravo Dovi, forza Ducati!

Zase se brigi!!!!

Ja ampak so res jajca in to zlata :grim

BMW so jajca/obluba della dolg. LP iz Romunije/Albanije dami

Ni treba komentirat kje sva se vozila . :grrr Moped je tudi opran.

fajn je blo.... luštnih 160 km... vmes še mal šopinga... fotk ni, k me ni nč scat tišal....pa ni blo treba nč ustavt

Motosvet pravna služba Spoštovani Kot starejši mopedist ki ga je čas očitno povozil,vas prosim za pojasnilo: -ali sem v jakni z našitkom "LONE WOLF-NO CLUB" oz.v drugi z našitkom "SOLO RIDER" avtomatsko član kakega "kvazi" moto kluba -ali s temi jaknami zmanšujem pomen klubskih barv in članstva v klubih -ali sem s temi jaknami lahko jaz in/ali moj motorin potencijalna tarča šovinističnih izpadov na kaki vaški veselici,žegnu ipd.v Sloveniji -izjavljam da našitkov/barv nisem kupil preko interneta -izjavljam da nisem pravna oseba (pogosto sem popolnoma brezpravna oseba),kot fizična oseba pa združujem v sebi predsednika,podpredsednika in tajnika.(našitki so naročeni)rad bi bil tudi svoj blagajnik,pa mi partnerica tega ne dovoli . V naprej hvala za stokovno mnenje in srečno na asfaltu.

bolš bi bla JLo 69 ....

Maš prov. Evo mojega trajekta od včeraj. Sedaj ostane samo še motorad. Pa ne vem a naj bo z enim ali z dvema r-jema.

Slišal se je tudi še zjutraj. Kaj naj pa zdaj? Sicer je res, da je Kirgizija tako lepo zelena ravno zaradi dežja, ampak na poti je to bolj nadloga. Midva bi naprej – gor do Sary Tasha je menda le dobri dve uri vožnje. Fant z recepcije pravi, da se bo popoldne razjasnilo. Tako sva počasi pakirala (še posebej kanistr je lepo sedel na motor!) in upala. Razjasnitev sicer ni bilo, dež je pa malo ponehal, tako, da sva okrog poldneva le krenila. Med odhodom sva na hitro počvekala še z dvema Kalifornijcema, ki potujeta na kolesih. Prejšnji dan smo se namreč videli, med ploho sta vedrila na avtobusni postaji. Niti do roba mesta še nisva prišla, ko sva spet padla v plohico. Ah saj bo, saj bo nehalo, sva dežjake nataknila šele kasneje, ko se je cesta dvignila na nek mali prelaz in je dež malo bolj zares zastavil. Kar čez vso mokroto jih ni bilo najbolj modro navleči. Uradno sva se že vozila po Pamirski avtocesti, čeprav tam še ni bil Pamir. Je pa dolina reke Gulcha že v dežju lepa za znoret, kaj šele v soncu. Še v dolini se daleč pred nama posveti – le ena luč. Aha, tale je pa najine sorte. Pred nama se ustavi Turek na taveliki Tenerejki, polno obložen s prtljago. Pravi, da solira, pa da ni imel sreče že v Iranu, saj je na spolzkem zdrsnil. Hude škode ni videti, nekaj plastike je polomljene in podrsane. Povedal je, da je le malo naprej zadnja črpalka, ki še ima 93 oktanov. Naprej ga čez 80 oktanov ne bova dobila. Potem se stegne v kufer in mi da booster – zdaj je čez in ga ne bo več rabil, nazaj ga vlačit se mu zdi pa smotano. Odpeljali smo vsaksebi. Tako, zdaj veva – pumpa. Nalijeva najprej oba motorja, potem bi pa še tanovo tazbito kanto. Le malo bi jo splaknil. Klonkam bencin v kanti, pa Julči prijavi, da pušča. Ne morem verjet – po varu je razpoka. Kar takoj se zmenim, da mi črpalkar proda 20-litrsko plastično kanto, to mu pa pustim. S plastično ni bilo tokrat nič narobe, že prej je v njej bencin prevažal, le za privezat je takle balon približno toliko neroden, kot vile za v žep. Povsod bi se rad izmuznil. Kar nekaj pajkovih spretnosti je bilo treba, da sem ga na sedežu obdržal. Med tankanjem so se spet nekoliko spustili oblaki in spet je rosilo. Še preden se je cesta vzpela v prelaz pred sabo zagledava kavboja. Konj, da dol padeš, pes, mobitel in čreda ovac. Čez celo cesto. Ob robu se prebijeva mimo, dvesto metrov naprej pa drug kavboj. S čredo. In potem sedemkrat tako. Prav fino se je bilo med janjci drenjat. Gor v prelaz je šlo potem gladko, samo v ovinkih so nekaj popravljali. Na vrhu se je med dež pomešal sneg. Sledil je le še kratek spust – ampak to sem pa že čisto na začetku napisal. Gl. začetek. Kakorkoli, tistega večera je sprva res bolj klavrno kazalo. Zunaj sneg, zeblo je, potem je pa Joanin od nekje privlekel steklenico. Predhodniki so nam pustili dobrih sto gramov. “Čakaj, tole bo premalo,” sem se odguncal po pol kile v magazin. Prodajalka mi je povedala še, kateri piškoti so v rinfuzi najboljši in sem jih nabral. Še malo debate, pa se ponudi, da bo preverila kako je z zaprto mejo čez vikend. Pokliče na mejni prehod, menda njen brat tam dela, in izve, da je vse narmalno, jutri bo granica atkrita. Super! Je že bolje, samo še sneg ugasnemo, pa bo. Zvečer smo potem čvekali in tiste grame delili, pa piškote, pa bencinske gorilnike smo popravljali (če je bencin slab, zna celo gorilnik nagajat). Jesse bo jutri štopal čisto tja zraven na kitajsko mejo, rad bi šel v Kashgar, čeprav je te dni tam zaradi pro- in proti-Kitajcev nekam vroče. Joanin in Laura morata do prvega počakat, da jima začne veljat viza za Tadžikistan. Midva pa, jah, ko sva tankala, sva zamočila. Andrejevega meha in tomatota nisva nalila in tale pumpa tukaj ima res samo 80 oktanov. Tako se bom zjutraj s tamalo zverino vrnil kakih 60 kilometrov, nalil, potem greva pa naprej, če bo vse prav. Ampak najprej smo šli še spat. rrrr

Zdaj pa naprej, saj še na pol poti nisva, čeprav do Pamirja ni več daleč. Zjutraj ogledujeva druge goste. Domačini gredo hitro po opravkih, Kitajcev je pa cela delegacija – za posel se gredo menit in izgleda, da spet igrajo na karto številčnosti. Ponoči se je malo pooblačilo, možno celo, da bo dopoldne kak dež, zato snameva backe s sedežev. Zjutraj poscana In res, na poti iz mesta gledam proti hribu in tuhtam, če tam spredaj le ne dežuje. Ah, saj če jo malo poženeva, se bova gladko mimo odpeljala. Brez dežjakov, jasno. Midva gas, cesta pa najprej lepo blago desno, potem pa hop - ovinek levo in naravnost v plohico. Med kapljami sva obrnila in se vrnila vedrit na avtobusno postajo. Ni bilo dolgo, ko sva že lahko nadaljevala – še vedno brez dežjakov. Cesta se potem malo dvigne – le toliko, da lahko dolino za nama poslikam. To jutro je bilo smešno. Pod grebenom sva se vozila, levo od naju je skoraj ves čas nalivalo, desno pa je umirjeno tekel Naryn – velika reka sicer, ki se razliva po dolini in vse živo erodira. Tako dež, kot reka, sta se modro odločila, da naju spustita skozi. Še malo, in nebo je spet modre barve, cesta pa, no ja, tudi kar v redu. Ceste, ki jih ni Proti Jalal Abadu vodita dve poti – ena gre ob reki in pogosto zato ni uporabna, druga pelje pa čez prelaz. Ta bo najina. Da imava prav, so pritrdili tudi šoferji v Ak-Talu. Po dolini je sicer bliže in pot je lepša, a se ne da. Jo je Naryn pojedel. Kakor hitro sva zavila na makadam je začel tomato cukat. Julči pravi, da mu je prah škodil in ima zračni filter verjetno čisto zabasan. Prav, pa zamenjajmo. Ravno nad enim kanjončkom sa ustavila. Midva sva šravfala, tisti trije Audiji, ki so mimo pritiščali, so pa za prašno kuliso poskrbeli. Saj ne, da je motor z novim filtrom kaj bolje vlekel, malo tolažbe je pa le, pa menda tudi cuka ne več tako, kot je prej. Zlagoma sva jo serpentinila v hrib, nabijala višino in se kmalu na vsaki serpentini znova navduševala nad razgledom. Divje je zvita cesta tja gor – pa je bratranec Gugl sploh ne pokaže – je treba satelitske fotke pogledat. Cesto kaže kar nekje spodaj ob reki, kjer je ni. Seljaka pitaj Na vrhu naju je pričakala familija iz Jalal Abada, najinega današnjega cilja. Tamala je znala rusko, tako smo se vse zmenili, pa slikali smo se tudi. Potem sva se pa spuščala. Dooolga dolina naju je spet pripeljala do Naryna, tokrat na široko razlitega, in malo naprej še do Kazarmana. Tukaj bo pa pavza. Magazin, pijača, nekaj keksov, hlebčki, pa prašat, kje se gre. Na moje presenečenje me možak pošlje po slabši poti. Iščem in brskam po vseh možnih kartah in po gađetariji, potem se odločim še enkrat vprašat. Tudi pri drugem dobim enak odgovor. Aha tukaj se ne bom hecal, možaki vejo, za kaj gre, drugi mi pove še, da bo na prelaz plezarija. Tudi v redu. Že ko sva se po dolini vozila, se tam nekje na obzorju nad zasneženim grebenom dvigujejo stebri žičnice. Pa saj Kirgizi niso najbolj smučarski tipi. Prav, je pa daljnovod. In verjetno je treba ravno tja splezat. Tudi trase za daljnovod namreč ponavadi uberejo smer čez prelaz. Ko tudi seljaki ne vejo več Danes asfalta ni bilo prav veliko. V mestih in po večjih vaseh je še, potem je lep makadam, gori po prelazih pa lahko nastane karkoli. Bova videla kaj bo tule proti onim štangam. Že v dolini je cesto dvakrat odneslo, samo so zvozili obvoze. Gori višje bo bolj zanimivo, saj je cesta v strmini. Pri nekih jurtah sprašujem, kako je, pa dec pove, da cesta je, če se pa da čez, pa da najbrž ja, siguren pa ni, lahko da je gori še sneg. No, mu bova prišla povedat, če se ne da. Malo višje se nama dvomi razblinijo. Pokaže se Mercedezov kombi, ki prav počasi preskakuje luknje. Počakava ga na malo širšem delu, pa nama je povedal, da čez sicer ni šel, je pa nekoga videl, ki je z one strani prišel, tako, da mora biti v redu. Poženeva v breg in kmalu spet ustavljava samo še zato, da se nagledava pokrajine pod nama. ...in ovinkov nad nama. Prelaz je ravno na meji oblakov. Malo ga skrijejo, pa se spet pokaže. No, da vidimo, kakšne sreče bova. Pritiščiva gor. Piha, da je na trenutke džeba motor lovit. Sneg je že čisto pretopilo, tam je sicer neka ogromna luža, pa se da. Poslikava še orla, ki prelaz pazi, potem pa na ono stran v dolino. Ravni deli ceste so super, serpentine so pa kar navpično odsekane in slabo utrjene, tako da je v vetru malo težava in bi Julči včasih najraje zadnji konec kar na roke odnesla. Tuhtava, kako da nobenega ne srečava, saj kdo bi se pa moral peljat v Kazarman. Verjetno hodijo z letalom – letališče sva tam res videla. Se zgodi Ob zahodu sva se znašla ravno ob prvih vaseh, malo pred Jalal Abadom. Nikjer nikogar, temno ratuje, spredaj se pa še oblači. Ob neki vasi ustavim, iz torbe privlečem navigacijo in poskušam izsledit gastinico, še preden se odloči scat. Julči medtem prigovarja konju, ki se je pasel tam zraven, trenutek nepazljivosti in tomato je šel po tleh. “Na! Štala, še ročica sklopke se je odlomila.” “Bomo že, saj imava rezervo.” Saj ta rezerva je bila, res čisto na dnu kufra, samo eno majčkeno nadmero je imela, kot kitajskemu aftermarketu pač pritiče. Ni in ni šla v sedež. Kako bomo? Za pilo vem, da je nimam, tista s ščipalke za nohte je pa bolj bogpomagaj. Iz orodja izbrskam olfo in začnem praskat po aluminiju, da bi stanjšal kos. A se ni našel en vaški rdeči nosek, čisto zabuhel do naju primašira, kupčke podira, vame rine, pa vsake toliko “Atkuda?” vmes ven spravi. Umikam se, saj vendar vidi, da se z ročko onegavim, oni pa kar svojo goni. Na kratko mu Slovenijo spustim, pa si s tem ne zna kaj dosti pomagat. Še kar bi se menil, samo jaz pa ne bi po dežju in temi packal tegale – sem se potrudil, da sem ga prijazno malo dlje postavil. Tanjšanje ročke je šlo le počasi, ampak pametnejši je popustil. Občutek še ni bil najboljši, pa bomo finese že jutri pri dnevu spedenali. Kjimjz Prva gastinica se je kazala čez slabo uro, šele v mestu. Po poti poskusim pred neko oštarijo z vrtom. Spat se tam ni dalo, ampak so bili pa prijazni. Kumz so mi nalili – kobilje mleko, s kaj jaz vem čim še vse notri namočenim. Prav poseben okus, menda te naredi fejst močnega, samo pretiravat menda ni dobro. Pogosto ga ponujajo, ja, zelo pohvalijo. Drugače pa na obcestniih tablah piše tudi kumuz, pa kmz in kemz. Ali pa še kaj drugače. Gastinica je bila res šele v mestu, le malo mokra sva jo našla že globoko po temi. Bolj taka, osnovna, ampak čista. Tam zraven so imeli svatbo, malo sva pofirbcala, v bližnjem magazinu sva nabrala žvečenje, potem pa spat. Pozno je bilo že in dovolj je bilo za tisti dan. rrrr

Kratko ali slatko, preden se začne monsunsko obdobje: Komenda - Kamniška Bistrica - Črnivec - Gornji Grad - Letuš - Vransko - Tuhinjska - Komenda V Kamn.Bistrici še vedno vlačijo les iz gozda, danes je bilo peska, kamnov, vej in blata veliko, pa svašta od mehanizacije se vozi vse povprek, bobcati, traktorčki, hiabi, kamioni.. :blink: Čez Črnivec (hvala naključnemu kolesarju za kofetek ) pa do Gornjega Gradu in še čez vse do odcepa za Nazarje sem bila skoraj sama na cesti , potem pa se je začel vrvež, najbrž tudi zaradi ure, ki se je bližala 14:00. In seveda obvezen žegen z vrha od Prekope pa skozi celo Tuhinjsko.. Mušice mam spucane, ketno pa (spet) namazano, to je važn..

Yamaha XJR1300, letnik 2004 (najraje imam ta letnik, ker je imel še izpuh na obeh straneh, nekoliko daljši od prejšnjih letnikov), prevoženih 76.000 km, pa še veliko jih bo, vse original, razen širšega krmila in spodnjega spojlerja. Nekaj časa je bil gor še vetrobranski ščit, ampak ni najbolj pasalo.

mal smo ga zrihtal dodan akrapovic ter sprednji vizir, zdej so navrsti se zmigovci in zadnji blatnik :grim

Ta lista je pravi odgovor na stranke polne koruptivnežev in kriminalcev. Če abstiniramo od volitev, jih nič ne boli, saj se vedno najde dovolj fanatikov, ki glasujejo za 'svoje' stranke. Če bi pa volili in izvolili nekoga drugega pa bi bil to velik šok. No, pa dajmo voliti za nove stranke, ki niso povezane z mainstream politiko. Jaz bom sicer volil za Pirate a mi tudi Sanjska služba ni daleč od preferenc. Če v Bruselj pošljemo povprečnega Jožeta ali Matejo, ta dva že po statistiki ne moreta biti slabša od povprečja ljudi, ki se že 20 let izmenjujejo v vrhu slovenske politike.

Škoda za M.Vinalesa res.. Haha...teli Španci toliko zmagujejo,da pri podelitvi pokalov v Moto2 je zaštekalo celo himno,ker jo toliko gulijo vedno...

Ne vem kako bi sploh lahko dokazal da nisi kriv, ker v tem primeru sploh ni pomembno kakšna je bila hitrost. Hitrost sodnika ne zanima. Luknja, pesek, olje ali ne vem kaj še vse je lahko na cesti moraš predvidevati po njegovem veleumu...

Točno tako, enako mi je sodnik razložil.... dobesedno tako: Koliko je bila vaša hitrost me sploh ne zanima, sploh ni pomembna (kjer sem obrisal je 90 omejitev) pomembno je le da niste bili sposobni obvladati svojega vozila, amen! To je ta famozen zakon o neprilagojeni hitrosti (sodnikova razlaga). Druga stvar pa, ker sem počil še v obcestno ograjo je bila še povzročitev prometne nesreče, tako da sem pokasiral kazen po teh dveh zakonih.

grossglockner.at odtipkaš in ne boš verjel, kaj vse najde iskalnik: je pa poanta v tem: 5) Second trip ticket for EUR 10.00 extra A car or motorcycle day ticket can be used by the same vehicle (same license plates) a second time during the same kalender year for EUR 10.00. The ticket for the first trip must be show to the cashier. Motorcycles: TOUR ticket: the special TOUR ticket includes a day ticket for the Grossglockner, Gerlos and Nockalm Road and entitles the holder to a 6-euro discount for the Villach Alpine Road. Available for EUR 31.50 at the individual cashpoints and in advance for EUR 27.50 at ÖAMTC, ARBÖ and ADAC offices. Moja razlaga (ki pa ni nujno, da drži) : ko greš prvič enem koledarskem letu gor, plačaš 24,00 € (preveč za moje mišljenje) ; karto ti sprintajo (in na njej je natinjen tudi del registracije tvojega motorina) in jo spraviš; ko pa greš čez mesec dni spet tja gor, pokažeš karto in doplačaš 10,00 €. Ne vem pa, kako je potem pri tretji vožnji v istem letu: ali zopet plačaš polno ceno ali pa spet doplačaš 10,00 €. Obstaja pa kot vidiš tudi neke vrste "skupinska" karta.

Kaj je to HD, a kej za na kruh namazat?

Še vedno mi ne bo problem plačati teh 24€. Če primerjam to cesto in Vršič... Peljem se brez problema čez Vršič, da ne bo zgledalo čudno. Všeč so mi avstrisjke "Hochalpenstraße". Plačam in uživam, brez skrbi, da bi zapeljal v luknjo v asfaltu ali na krpo asfalta, ki je narejena čez 15 drugih krp.

S temi zadevami se očitno ne sme več hodit na nekatere slovenske motozbore ... saj ne, da bi bilo to kakorkoli kaj hudega ali tragičnega, prej nasprotno . Grem hitro naročit eno majčko pa en našitek. Kaj si ja nor, da lahko ena takšna povsem spontana zadeva kot so soloriderji naredi takšno štalo v neki "veliki" organizaciji kot je zmks. Očitno soloti počnejo nekaj prav