Dvorana slavnih

Sobota, prizorišče WDW, dirkači (fotke niso najboljše ker so se roke tresle od žuranja prejšnjo noč ) ... Ta nas je čisto zakadil Eden od zanimivih motorjev - baje ga je vozil tip in ne bejba!!! In še zadnji dan - tukaj že brez Bizixxxa postanek na bencinski na poti do Ravenne, kjer smo občudovali tega lepotca ... Povzetek - bilo je lušno - predvsem zaradi super družbe!

Še nekaj foto materiala Prvi dan - čakanje na trajekt v Zadru ... Malo romantike s trajekta ... Dobro jutro v Anconi ... Petek, prvi dan na WDW prizorišču - s tem bi se blo lušno zapeljat po Toskani ... Čez par urc in dveh kafetkih pobeg v višje ležeči San Marino na malo ohladitve ...

Ko bi se spomnil, kaj bi ob vsaki današnji sliki takrat napisal, bi bilo besedila najbrž kar za en cel roman, ker je nastalo toliko slik ... Ker se je eno uro po mojem jutranjem sobnem kolesu in zajtku uresnčila včerajšnja vremenska napoved HMZS, sem si pripravil vse potrebno in se s 3eMom odpeljal na že "splanirano traso". Od doma do križišča na Straži sem še skoraj ves čas vede kje sem, od Straže do Cerkna in naprej do Trebije, mi poleg same ceste tudi kraji ob njej niso bili znani . Opazil sem pa, da se vozim "po trasi" Maratona Franja. "Prostorsko sem se znašel" šele v Žireh ... Google Maps in moj števec na 3eMu sta se ob prihodu domov razlikovala samo za 600 m ...

Hmm...namestitev dodatnih luči, ni vseeno tako enostavna kot bi človek mislil...že, da sem samo našel lokacijo je šlo enega časa...potem me je skrbela kompresija sprednjih vilic...ob prevelikem posedanju, bi se lahko svetilka dotaknila blatnika...ampak to je bla edina praktična izvedba za staro verzijo Versysa...Sedaj je nameščeno, kompresija vilice pojačana, tako da so zdaj sprednje vilice nastavljene sorazmerno z zadnjo vzmetjo, ob polnem posedanju, je med svetilko in blatnikom še cirka 5cm...predvidevam, da tisti, ki ima sprednje vilice nastavljene na najmehkejšo varianto, ta namestitev odpade, ali pa ne, ne vem, do kje točno imajo vilice hod. Najprej digitalna oblika =) Po 10 urah rezkanja so bili nosilci pripravljeni.... Luknje... Naredil sem karbonski nosilec, ki je na koncu izgledal, kot ena velika šlamparija, kar mi ni pustilo spati.... Pa malo brušenja, samo toliko, da na motorju zgleda kolikor toliko =) zato je danes padla že izpopolnjena verzija nosilca...Zadovoljen z končnim izdelkom zelo =)! Čez zimo še prašno barvanje in to je to...

iz ciste radovednosti, a je bla topolicijska akcija, al je zdaj crni kal-kozina stalna policijska cona? v zagovor inkasantov moram povedat, da so spomladi jagali na kaciskem klancu, in meli dokaj velikodusno toleranco. P se, policije dejansko ne smatram za inkasante, in sm skor vesel ce me ustavijo oni, in ne Pofuklji od mestnega redarstva. za te pa nimam ene dobre.

Točno tako, kot ti nikdar neboš pismen. Ker če bi bil, bi opazil detajle, kvaliteto le teh in tudi to, da Super Duke ni "Ducatti" (po tvoje), ampak zamisli, je KTM. Zdaj pa se zamisli malo, koliko "soldov" (spet po tvoje) bi šele zaslužil, če bi se v tvoji rani mladosti, ali pa starosti slovnico naučil! :grim

Finito

Nedelja, dan za odhod domov. V planu je bilo skočit domov čez Dolomite, ampak je vremenska napoved slabo obetala, zato smo se odločili za direkt pot domov. Po stranskih poteh. Na prvem postanku na bencinski postaji,sem opazil da mi na armaturi utripa Hi-Baterry, hiter pogled po meniju ki ga ima Ducatijeva armatura mi je pokazala da mi regulator napetosti ne dela ok. V tistem momentu mi je polnilo akumulator z 15,1 volti, kar je odločno preveč. Zato sem se odločil da ne mislim nabijat kilometrov po stranskih cestah,ampak jo pičim direkt po avtocesti domov, oziroma do kjer bo šlo, saj sem vedel da tole z regulatorjem ne bo ok. Vsako pumpo ob avtocesti sem se ustavil, toliko da sem videl kako mi kaže, in cca 150 kilometrov je bilo ok. Potem pa v Bologni, ustavim pogledam diagnostiko na motorju, in jeba akumulator polni samo še 11,8 volta oziroma ga ne polni sploh več. Po parih telefonskih klicih, asistence in mehanikov, sem se odločil da ne rinem naprej, da ne ostanem kje za cesto, tkaj sem bil vsaj na črpalki, v senci, pa štacuna zraven. No potem pokličem še fante ki so bili v kampu Misano, in predsednik našega kluba Miha najde odlično varianto. Nekaj fantov je bilo dol z kamperji in kombiji ,pridemo pote, dali ti bomo en motor ki dela, tvojga pa naložimo in šibamo proti domu. Super. Čakam na pumpi nekje okoli Bologne Pošiljam navigacijske podatke kje sem obstal Čez dve urci uletijo moji rešitelji :notworthy: Čez 4 urce sem bil že doma z temle strojem, Aprilia Atlantic 500  Nahuj je blo kok je folk čukasto gledal, ko sem jest v ful opremi, v enodelnem kombinezonu, v dirkalnih škornjih, v glavnem v ful opremi za športen motor vozil skuter :lol: Še sam sem se smejal ko je skuter tko letel telih zadnjih 400 km :lol: To je bilo to,slabih 1500 kilometrov ,super zabava, super dogodivščine, super družba, za to se živi WDW 2016 roll on 

Sobota, ta dan smo pa imeli termin za vožnjo po sami pisti, tako da smo zgodaj vstali, pojedli zajtrk, in via Misano. Po opravljeni prijavi nam je Pirelli tehnik napumpal gume, Brebmo tehnik pa pregledal zavore in nalimal en listek na zavorno čeljust da lahko spremljaš koliko se ti segrejejo zavore. Zanimivo  Naša inštruktorca Katy nas je nagovorila v anglešćini: So I must tell you what the flags mean, checkered flag means to stop the session, red is danger and you must stop at the pits, blue means that you are slow so get out of the way :lol: ok lets go :lol: ko se sam spomnem nemških brifingov pred track dayi ko si tam celo uro Italjani pač, na izi pa ne komplicirat  :grrr Po odvoženih pol urce, smo letel nazaj v kamp se preoblečt, saj v usnju ni bilo za biti, vse dni je temperatura sekala čez 30 stopinj :grim Pa spet mal po samem dogodku Scrambler party Od Mausa ninđe so skoz težile okol Tkole sem ga zalagal z Hypermotardom Res nam je bilo težko Tele deklice sem pa za motosvet fante nahecal: Belle signorine, one photo for Motosvet boys Evo  :winkiss: International village Eno so kurl gume Brazilke so kurle nas Jest sm pa kuru ninđe da prefukamo Mausa Pa še skupinska fotka Ducati kluba Slovenije Zvečer smo imeli pa piknik na stezi, kjer so ciljo ravnico oblekli v rdečo preprogo, in na nje so lokalini reševalci iz vode naredili veselico. Žar je laufal na polno, folka za popizdit ogromno, vrhunska zabava, rock and roll  :010 4.dan samo cca 100 kilometrov

Kaj se bo sekiral kak je napeta....važen da mi drži 40kkm pa je to to... Nikoli si ne zakompliciram življenja, če to ni potrebno, še najmanj pa pri nastavljanju ketne, Na Z.jku jo nastavim na tovarniške vrednosti. Na Versysu pa pustim malo več, ker sva dva gor + oprema. Do zdaj nobenega problema. lp

Moj veseljko Yamaha fz8 ABS, 2012l

Več sto zadovoljnih uporabnikov samo v Sloveniji ceni lastnosti in prednosti sistema N-Com B1 ter so hkrati očiten dokaz kakovosti, zmogljivosti in zanesljivosti. Obžalujemo, kadar se zgodi kakšna nerodnost ali okvara, ker tudi sami radi vidimo, da stvari služijo po pričakovanjih. Zato v takšnih primerih ukrepamo hitro ter učinkovito. Paket z mehansko poškodbo USB konektorja smo v popravilo/zamenjavo prejeli danes. Naša ponudba za rešitev nastale situacije je popravilo USB konektorja še danes ali pa zamenjava celotnega sistema z novim ojačanim vpetjem konektorja, ki ga pričakujemo s pošiljko v začetku naslednjega tedna. Hitrje in bolj korektono ne znamo. Nemogoče se pač ne da narediti. Lp, Boris Kompare

podpis....skor... ..no ja... raje vidim, da me nihče od njih ne ustavi.... drugače pa ja...

Bombnik .

Ma ne starina . . . . . smo vedli da se vračaš z morčka . . . . .pa smo SPIZDILI DAM!

Nisem šel okol sveta, smo se pa dva dni fajn meli v okolici =) 19.07.2014 V soboto sem mogu it na Z.jčka :grim iz Kočevja do Dvora, kjer je že teku švic po hrbtu, in to v perforiranem kombinezonu ...Ivančna - Bogenšperk - Litija - Trbovlje - Marija reku, tu nisem bil že celo večnost, je res pasalooooo ...spijemo deževnico v koči in se odpravimo dalje...Rimske toplice - Sevnica - Mokronog - Trebnje - Žužemberk do Korenovih na dobro pizzo :grim . Ekipa da se šika je tak lepo izkoristila sončen dan :grim 260km 20.07.2014 V nedeljo pa Tadej vabi na Kačje ride, tokrat je Z.jko počival, ga je škoda...je že tolikokrat predelal tisto cesto, da sem ga pustil počivat doma =)... Versysu pa nisem pustil dihat :grrr... Na ridah srednja udeležba, vsi na dopustu, razen ŽivNorc je fitnesiral gor in dol :grim Tadej stestiral novo pridobitev....morda na sliki kej ne štima? Pol žmigovca fali 180km Ajd mejte se!

No v petek se je pa začelo, zgodaj vstat se naštimat in gasa proti pisti Misano, zdej je to Circuit Marco Simoncelli. Gužva že ob 8,45 Na samem prizorišču pa itak že ludnica, rdečih motorjev celo morje Mal pogledat motorje Avstralka Mary Potem se je del ekipe odločil ostat na pisti, midva z Keiko sva se pa odpeljala proti republiki San Marino Tkole zgleda od daleč grad San Marino Glavni trg Potem pa krajši potep po mestu Na piadinah pr Kubancu Najhujši avto v San Marinu Potem pa nazaj proti kampu Mal se vržt v morje Zvečer smo imeli paradni krog po progi v Misanu, potem pa iz Misana na mestne ulice Riccioneja. 10 tisoč Ducatijev na paradi, noro noro noro :notworthy: :notworthy: :notworthy: Po vožnji v mestu pa zvečer zabava z Jakatom Dežmanom  3.dan cca150 kilometrov

2.dan Auf ob 6ih zjutraj, pa takoj kavica na krmi ladje. Ni lepšega kot na izi spit kavico pokadit čik ali dva, pa veš da te čaka 3-4 dni nore moto zabave Po pristanku v Anconi, smo se dogovorili da ne krenemo direkt proti Misanu, ampak naredimo še prej eno furco po okolici Iz Ancone smo štartali proti Fabrianu, od tam do Sassoferata, proti Pergoli kjer smo imel postanek za kofe in tankanje potem pa dalje do Fossombroneja, potem pa smo kmalu priši do cilja kam smo bli namenjeni, v Tavullijo. Jasno, kam se gre pit pa jest v Tavulliji, k Rossiju vendar :yes: Ko so ostali pregledovali jedilnike in se zmišljevali, sem jest še skočil do Rossija na ranč,pogledat če je doma. Ni ga bilo, tko da sem sam malo poslikal njegov dirt track ranč, in se odpeljal nazaj proti piceriji. Tam se je že čakalo na pice :yes: No pol smo še mal stopili v VR46 shop Pa gasa naprej proti kampu Misano. Tokrat nisem bil v hotelu, ampak smo v kampu Misano najeli mobilno hiško, 380eur za 3 nočitve za 4 osebe. Kr v redu vse zgleda, zelo lepo zrihtano, in predvsem čisto. Plus tega si stalno v centru dogajanja, itak so bile vse hiške polne Dukatistov iz celega sveta. Zvečer pa spet mal žar programa v kempu in pa pokušina italjanskih piv  Cca 250 km drugi dan.

No,5 dnevni vtisi vožnje na Red planet v Misano. Na letošnjo World Ducati Weekend fešto. Štartali smo iz Ljubljane, proti Ilirski Bistrici, cez Reko po magistrali proti Zadru kjer nas je čakal trajekt za nočno plovbo proti Anconi. Fully loaded Na Reki se nam je pridružil Američan Pero ki je najdu naš klub na fejsbuku in nas povprašal če nam se lahko pridruži na poti v Misano. Smo rekli no problem  Magistrala klasika, gužve ni bilo, cesta pa itak čista zmaga Kratek postanek v Senju Pa daljši postanek pri Dinku v Paklenici za ribice :grim Zadar Trajekt za Ancono Naši deluks kavči Spili še par rundic piva na ladji in potem počasi spat :zzz: Ko nas sredi spanca zbudi Keiko ki poplesuje po mizi, haha smo mislil da bomo deležni table dance-a, pa je Keiko samo žarnice odšraufavala iz stropa, ker se jih ni dal ugasnit, pa ji je na polno svetilo v glavo :lol: no potem smo mirno zaspali. Cca 380 km za prvi dan.

ajd spizdite zdej tud. grem pogledat, ima da vas nema.

dej pejd pogledat pa ga posnam pa,da si pogledamo to "komedijo"

In gre clovk mal pocekirat temo ce je kdo kj uporabnega napisal in seveda je tud ta tema ratala kot vse druge polna nevmesnih pripomb "ko je jaci al svab al japonc" kolk je zadeva zanic in oh in sploh,ki motorja seveda od blizu vidl niso kaj sele vozil...pol se pa pejt jaoooo.aja pa nau kdo mislu d je ta motor popoln ker ni tko kt nben drug,ampak je pa treba priznat kt je vecina ze omenla da dobis ful motorja za tak denar. Ps:hyper duke ga trga,cist neuravnovesena zadeva hahaha,brutaln na fertik

Ne zaradi tega, ampak zato ker kot študent nisem dobil več kredita kot za versisa ...zato, da si bova na jasnem, če pa kej še vedno ni jasno, pa povej =) Če bi res mel že 12k€ za novega 1000R, ni vrag, da bi napraskal še 4k€ za Super Duka...

Pamir. Pred mano je zopet ena od revnih vasi. Že od daleč se vidijo hiše, večinoma z ravno streho. Največ med njimi je še vedno le "blatnih", a tu in tam se vidi kakšna, ki je že prebarvana v belo – verjetno apneno barvo – in modro pobarvanimi okni ter vrati. Skoraj vsako od njih, ne glede na "blatno ali barvno fasado", na strehi krasi satelitska antena in obvezna ograja, bolje rečeno "blaten" zid, ki obdaja hišo z dvoriščem vred. Cesta skozi vas je luknjasta, zato vozim počasi. Proti koncu vasi mi z desne strani priteče do ceste majhna punčka. Kot sem že navajen od otrok na tem potovanju mi vsa navdušena hiti mahati v pozdrav. Mogoče ima kakšnih sedem let. Na nogah ima obute ponošene "plastične" sandale. Oblečena je v pisano obleko, ki ji nekako ne "stoji" dobro na drobnem telesu. Očitno je bila nošena že na kakšnem otroškem telesu pred njo. A to ni bistveno. Kar me je prevzelo in se mi je vtisnilo v spomin je njen mili obraz, pogled ter sijaj, ki veje iz njenih rjavo-črnih oči. Le-te obdajajo bujni, skuštrani črni lasje. Verjetno pretiravam v napisanem, a dobil sem občutek, da me gleda kot boga. Pa samo navaden, utrujen, od "ceste" umazan motorist sem bil. Mogoče res prvi ta dan, ki sem se peljal skozi njeno vas, in čisto nič drugega. Dokler nisem videl te punčke – njenega pogleda – nisem ravno verjel v "notranjo lepoto". A to, kar mi je "dala", me je spremljalo preostanek potovanja in še danes, po enem mesecu, niti za malo ni pozabljeno. Mirno lahko dodam, da nisem bil nikakršen bog temveč je ona bila "Angel", ki si ga bom za vedno zapomnil. In to kljub temu, da si nisem vzel časa, da bi jo fotografiral. Ampak, če bi se ustavil, da bi vzel fotoaparat, bi sigurno spremenila svoj "nebeški" pogled. Tako pa sva oba ostala pri le nekaj sekundnem medsebojnem pogledu in mahanjem z rokami v pozdrav. Naslednja "dogodivščina", tokrat z nekaj let starejšo deklico. Pogosto sem si pri iskanju prenočišč pomagal z LP vodičem in Garminom. V LP-tu sem izbral prenočišče, nato sem pogledal ali ga "gospodična" v Garminu pozna. Ob ugodni "povezavi" sem "gospodično" lepo ubogal, da me je pripeljala do izbrane lokacije. A v mestu Oš (KG) se je malo "zapletlo". GPS me pripelje v blokovsko naselje. Malo mi je bilo čudno vse skupaj. Vprašam prvega, pa drugega in še tretjega mimoidočega, kje je Guest House oz. "Gastinica" a nihče ni imel pojma. Vsi so me pošiljali v bližnji (1 km oddaljen) hotel. Grem si pogledat ta hotel, a mi le-ta ne "ustreza" (škrticapress). Še enkrat vzamem LP v roke in natančno preberem kje se nahaja G H Oš. "Gospodična" iz GPS-a me zopet pripelje v bližino blokov, kjer sem že bil. Tokrat se z vprašanjem obrnem na mladenko, kakšnih 12 let bi ji pripisal. Mestna "frajla" si ob mojem vprašanju glede G H, ki naj bi bil v bližini, sname slušalki iz ušes. V lepi angleščini mi pove, da sem prišel prav. Takoj mi je pripravljena iti pokazat kje se G H nahaja. Parkiram motor in skupaj z njo in njenimi mlajšimi prijateljicami odhitimo proti blokom. O madonca, zopet ta blok, pri katerem sem bil že pred pol ure. Pa menda ja ve, kaj sem jo vprašal v moji "strokovni" ruščini in angleščini ? Glej ga zlomka, punca me med debatiranje o mojem potovanju pripelje pred srednji vhod istega bloka, kamor me je pred njo že pripeljala moja GPS "gospodična". Nad vhodnimi vrati v blok zagledam bel listek, velik kakšnih 15 x 10 cm, na katerem piše G. H. OSH. Zahvalim se mladenki za kratko "turistično" vodenje. Punce, hihitajoče odhitijo svojo pot, jaz pa nazaj po motor in kar po peš-potki, kjer me je prej vodila mladenka, zapeljem pred vhodna vrata bloka. Spanje za ta dan je bilo tako urejeno. Da ne bi kdo posumil vame, da sem glede na zgoraj opisani dogodivščini "oni-fil", pa še ena kratka prigoda - tokrat s polnoletno žensko iz skoraj "domačih logov". Pri vrnitvi sem se na Balkanu vračal preko Kosova in Črne gore. Tokrat v glavni vlogi nastopa policistka na kosovski meji. Malo pred mejo me najprej "pozdravi" trop potepuških psov, ki se zadržujejo ob Ukrajinski mirovni enoti OVSE. Na srečo mi ni potrebno obstati pred STOP znakom saj mi policistka pomaha z roko, naj kar pripeljem pred njeno kabino. Tako pse – vsi po vrsti so seveda "čistokrvni siebenfaterhunti" – mine volja, da bi mi sledili in se obrnejo nazaj Ukrajincem, ki se s psi kratkočasijo, medtem ko "čuvajo" Kosovo in njihovo mejo. Pred kom že ? Policistki moram poleg potnega lista pokazati tudi prometno dovoljenje za motor. Ko že drugič ali tretjič pregleda potni list, vse žige in vize v njem, začne pogovor v angleščini o mojem potovanju itd. Ko že mislim, da sva končala začne v računalnik vpisovati osebne podatke iz potnega lista in prometnega dovoljenja. Tu pa nastopi "dogodek". Ko pregleduje in obrača prometno mi ni čisto jasno kaj išče. Nato pa izusti vprašanje za 1 miljon € : "Ali je motor znamke Latkova vas" ? Ker sem mislil, da se šali ali pa nisem dobro razumel njene angleščine ji odgovorim, da ne razumem vprašanja. Ona pa zopet: "Ali je motor znamke Latkova vas" ? S smehom na obrazu ji povem, da je to BMW, Latkova vas pa je domovanje tega BMW-ja. No sedaj tudi njo premaga smeh in se mi začne opravičevati, da se na znamke motorjev pač ne spozna. Potolažim jo, da sva se z njeno nevednostjo vsaj nasmejala in da ni nikoli prepozno, da se nebi naučila znamke motorjev. Za konec tega "dogodka" še to. Policistka ni bila "bjonda" ! :naughty: Naj še kdo reče, da nam ženske (takšne ali drugačne) ne "popestrijo" življenja.

Hola, kaj je to zdej?? ko sva se prejšnjo soboto z Lubico vračala z morčka, ob osmih zvečer ni blo nikjer nikogar... WFT?? a je spet Cik-Cak po TV in greste vsi z zajčki spat?? :wacko:

Ja pa smo šli mal na sončno vikend turo pa Avstriji. Prvo kot prvo me je že lep cajt vleklo pogledat Pyramidenkogel, ker sem ga zmeraj občudoval v sami izgradnji. Z vrha se namreč odpira prekrasen razgled na Vrbsko jezero z bližnjo in daljno okolico. (Karta stane 11 evrov, ampak se splača vzeti tudi karto za hitri spust iz vrha s toboganom, katera znaša še 4 evre). Gor sem neki gledal njihove prospekte in našel še eno zanimivost, kjer še nism bil- Alpen Wildpark Feld am See. To je neke vrste idilična kmetija z nagačenimi živali skor iz celega sveta, zunaj se pa sprehajajo naše divje živalce. (Cena karte 10 ojrov) In na konc ni blo druge ko še mal na Veliki Klek pogledat (Grossglockner), iz smeri Lienza notr, pa vun na ala Salzburg. Trasa pa turistično razgibana.

Danes pa takole.

Na drugi strani Pavliča pa takole.

Še nekaj "umazanih" besed s poti. V nadaljevanju pisanja o mojih dogodivščinah na poti po centralni Aziji mogoče ena zanimivost, za katero nisem vedel in me je presenetila. Sicer se tiče tranzita a vseeno. Pri prehodu iz Belorusije v Rusijo sem se skozi mejo peljal kot, da sem na »meji v Šentilju« ("odprta meja", nobenega ustavljanja in preverjanja dokumentov). Seveda je bilo na vseh ostalih mejnih prehodih v azijskih koncih precej drugače. Papirologija in včasih podroben pregled vsebine kovčkov je zahteval od cca. 20 min do 1,5 ure. Če odmislim (na dveh mejah) mlada »vojačka«, ki jima je uniforma napihnila ego do onemoglosti, so vsi drugi »mejni organi« bili korektni in nimam pripomb. Kot tujca so me pogosto »vzeli v delo« pred »domačini«. Kot je videno na nekaterih objavljenih slikah je bilo na poti po Aziji ogromno makadama. Prvič sem res pravo »prašnost« makadama okusil od Beyneu-a do UZ meje. Ker je veter pihal v napačno smer so me vsi nasproti vozeči avtomobili, predvsem pa tovornjaki, spremenili v »mlinarja«. Zato sem se pred KZ-UZ mejo raje malo »pretepel«, da sem »belo barvo« motoristične obleke vsaj za silo spremenil nazaj v originalno. Na vseh ostalih makadamskih cestah po Aziji sem imel v glavnem srečo, da je veter pihal v pravo smer oz. se ni tako močno prašilo. Glede »umazanosti« oblačila in motorja - takšne ali drugačne - še to. Polovico Belorusije (močno) in del Kirgistana me je pral dež. Nekaj malega še iz Vladikavkaza proti Mtčketi v Gruziji in malenkost v Turčiji. Glavnina potovanja je na mojo srečo minila v lepem vremenu. Mogoče še ta »umazana« prigoda. Pri izhodu iz tunela Anzob TJ sem bil ves objokan. Ne samo zato, ker sva z motorjem izgledala kot »dimnikarja«. V tunelu, ki je dolg 5 km, je polno lukenj v katerih stoji umazana sajasta voda, posledica tovornjakov in strojev, ki še vedno delajo v tunelu (tunel bi naj bil uradno zaključen v letu 2015). Smoga v tunelu je toliko, da je vidljivost v njem samo nekaj metrov. Zato sem raje vozil tesno za avtomobilom pred sabo. Ko se mi je enkrat oddalji za cca. 5m ga skoraj nisem več videl. Občasno se je kolona ustavila in ko sem dal noge s stopalke je čevelj pogosto končal tudi do 20 cm globoki črni sajasti brozgi. Po dobrem kilometrov vožnje v tunelu so me oči že močno pekle in začnejo mi teči solze. Podkapo sem potegnil čez nos za bolj »zdravo« dihanje. Anzob tunel ne imenujejo zaman »tunel smrti«. Na YouTube je ogromno posnetkov, a le malo tistih z res »hudimi« posnetki nevarne notranjosti. Verjemite, zaj***no ga je prevozit ! Želel sem ga prevozit, prevozil sem ga, a ne želim ga več prevozit ! Enkrat je bilo čisto dovolj. Ali pa sem imel »le srečo«, da sem ga prevozil v njegovem najhujšem stanju ?! Nekaj težav z vožnjo sem imel tudi na vožnji preko peščenih nanosov na cestah (predvsem Pamir HW) in na 2-3 prečkanjih hudourniških rek. Na enem od prečenj rek sem celo obstal na gramoznem nanosu sredi reke. V trenutku je pritekla čez reko deklica, ki mi je hotela pomagati iz reke. Takoj mi je predlagala naj snamem kovčke in z njenim potiskanjem poizkusim izvleči motor. Seveda sem bil trmast in sem se sam z nekajkratnimi poizkusi speljevanja le uspel izvleči in pripeljati motor na obalo. V zahvalo za ponujeno pomoč sem ji dal »svojo« nalepko. Sijaj v njenih očeh mi je dal vedeti, da je bila »nagrade« neizmerno vesela in zadovoljna. Nasploh so bili otroci na celotni poti izredno prisrčni. Takoj, ko so slišali motor so pritekli ob cesto in mi mahali ali pa mi celo nastavljati roke v pozdrav »give me 5«. Posebnost so bile nekatere punce, ki so imele »Fredi« obrvi. :fredy: Ne smem pozabiti še na številne pse, ki so me bili prav tako »neizmerno veseli«, saj so skoraj vsi tekali za mano. Nekateri so le za las ušli, da jih niso povozili nasproti vozeči avtomobili saj so pritekli na cesto ne glede na promet. Na srečo, kolikor sem lahko videl v ogledalih, se je za njih vse srečno končalo. Na poti sem srečal precej kolesarjev. Le-ti so pravi »junaki«, saj se borijo s kilometri in slabimi cestami. Pogosto pa še z vetrom v prsi. Na Pamir HW sem od enega od njih (Anglež) izvedel, da je videl pred dnevi 2 slovenska motorista. Ker ljudje radi zamenjujejo Slovaško in Slovenijo temu nisem dajal posebnega pomena. Za @bostjany-a in @long-a sem vedel, da sta še nekje v Iranu oz. Pakistanu zato sem na kolesarjevo novico pozabil. A glej ga zlomka. Pri tankanju v Zhosaly-ju KZ mi na črpalki zopet povejo, da sta prejšnji dan tukaj tankala dva Slovenca na motorjih. OK si mislim, spet zamenjava Slovaki, Slovenci oz. kaj podobnega . A novica o Slovencih se še isti dan v bližini Baikonurja ponovi. Tokrat mi dva Čeha, ki sta šla proti Mongoliji povesta, da sta prejšnji dan v Aralu videla AfricoTwin s SLO registracijo (ne SK ampak res SLO). Žal zvečer in naslednja dva dni kolikor sem se mudil v Aralu ne duha, ne sluha o Slovencu. Žal. Tako ostane število motoristov, ki sem jih srečal na potovanju pri številu 6 (Švicar + Norvežan, Anglež + Belgijec na Pamir HW in dva Čeha pri Baikonurju). No, pozabil sem še na tri Nemce, s katerimi sem se srečal v Turčiji in so se vračali z Gruzijske ture. Na Pamir HW sem srečal še belgijski par, ki se jima je pokvari terenec na katerem sta imela vgrajeno bivalno enoto. Le-to sem že od daleč opazil na cesti, kjer sta jo odmontirala, avto pa poslala lokalnemu mojstru v popravilo pokvarjene sklopke. Toliko o srečanjih z drugimi popotniki na moji poti. (ob priliki še kakšna prigoda s poti)

vse očistim s petrolejem, na litih feltnah sem pa čistil z mešanco bencin/nafta/pril - napacaš gor, spereš z vodo. basta

https://www.youtube.com/watch?v=WlXT2otzb3Q

Znucal Gp racerko po cesti v 2k km? Brez načrtnega uničevanja gume? Ne predstavljam si kako bi moral vozit, da bi mi to uspelo. Sploh na motorju kot je Z750.. Razen če bi res vseh 2k km naredil gor pa dol po Kačjih ridah in Rakitni. Kako pa si jo znucal, po robu? po sredini? enakomerno? Endurance je sicer čisto ok.

Jes stari ............ zato pa so "FOTRI". Ni fotr sam za to da po kafanah pohaja in na kavču sedi. Povežem lahko naprej - da je "FOTROV" premal, vsaj glede na to - koliko imamo samohranilk! Fotr mulcu pokaže in pove, kako se zamenja gumo. Pa ne sam uno "gumo", tudi gumo na avtu...................... pa še miljavžent stvari, ki so važne, med drugim tudi osnove vedenja in BONTONA. Splošnega bontona in tistega na cesti. Kultura, ja vozniška kultura - kaj je že to? Morda to, da sem samo jaz, potem dolgo nič, pa spet jaz in potem šele vsi drugi? Ampak to se začne že doma, v družini, od malega naprej in nazaj. Če mulc pride v šolo nafrfulen in naduvan, ker je fotr - iber mačo, in bi itak jeb..l vse in vsem po spisku - ga ni BOGA in ga ni PRFOKSA, ki bi takega mulca lahko kaj naučil. Še najmanj kulture, obnašanja ali BONTONA. Prfoksi v šoli so "plačani" za to, da kaj povejo, če glih slučajno sami kaj vedo - če pa ne ............. eto sine uči knjigu ................ v knjigah vse piše ...................... Žlender .................. ja pa ja de ??????? Cepac, brez primere, samovšečen metroseksualec, ki pojma nima in ni imel o prometu, kaj šele o vzgoji voznikov. Če in ko bodo/bomo vsi nekako dojeli da CESTA ni POLIGON in da smo na cesti samo eden izmed mnogih in to mnogih ENAKIH, ter da smo MEDSEBOJNO ŽIVLJENSKO ODVISNI, eden od drugega, oziroma so drugi življensko odvisni od naših ravnanj ....................... ja potem bo morda kaj bolje. Morda.

No, vidita Whiskey in Franc, oba imata prav in potrjujeta moje besede. K sreči se sedaj tok obrača in upam na posodobitev železniške infrastrukture in s tem razbremenitev cest, kar bo koristilo nam vsem, predvsem pa upam na povečanje varnosti na cestah. Pizdakat, da železnice kradejo denar cestam pa je budalaština vredna tisith, ki jo bruhnejo!

namensko jebanje ... denar dajejo iz cest v železnico , kjer lepo ponikne ... ene par bi jih morali dat pred zid ...

Na Turracherhohe in še naprej in malo naokoli po daljši poti in se jih je nabralo 300+. Po dolgem času sem spet videl krave. Policaja nobenega (če odmislim slovenske zasede), za kasnejše pozdrave pa Garmin poskrbi.

Zadnja slika zmaga. Ahahahaha

Današnji vtisi so fajni, kje sem pa bil, si pa sami poglejte :grim, sem pa 2x prevozu Pavlinkota po 1x pa Jezersko in Korensko sedlo .... nabral pa se je 525km

Kratka "nedeljska furca" čeprav je bila sred tedna. NG - Soriška Planina - Bohinj - Bled (Kremšnita) - Kranjska Gora - Belopeški jezeri - Predel - NG Lep ambient za sprostitev. Sliki sta iz spodnjega jezera - do zgornjega se mi ni ljubilo več Kaj se dogaja na trasi Petrovo Brdo - Soriška Planina? Deluje kot da gradijo nov daljnovod. Kaj znanega okrog tega, razen, da je polno peska in blata/prahu na cesti?

Tole so mi poslali in me tako zelo spominja... NEUGOTOVLJENEM ČASU NA NEUGOTOVLJEN NAČIN... Slučajno sem v Andrejevem košu za smeti našel kopijo sporočila moji ženi Ivanki, s katerim se ji zahvaljuje za vse skupaj prebite urice v > postelji, ter zahvalo moje žene Andreju za čudovite seksualne akte.. > Ljubljeno ženo Ivanko sem doma povprašal o teh prijetnih uricah in njeni zahvali, pa je odgovorila, da je to podtikanje in da gre za ponaredek. Da ji z podtikanjem skušam spodkopati ugled v družini, službi in kinološki zvezi. > > Rekla je, naj ji dokažem točen kraj, čas in spolni položaj, da se bo sploh mogla braniti. > > Vprašal sem tudi pravnika Lobeta in odvetnika Tomaža, pa sta mi oba zatrdila, da varanja v tem primeru ni, ker ni znan kraj, ni znan čas > in ni znan način njunega seksualnega akta. Podučila, sta me , da so govorice in najdene kopije medsebojnih zahval za seksualne stike le posredni dokaz. Pridobiti moram direktne dokaze. > > Sicer so naokrog krožile tudi čudne fotografije, vendar sta me oba odvetnika podučila, da so posnete nezakonito, brez soglasja posnetih in da jih je zato kot dokaz potrebno izločiti. Torej, si ni zgodilo nič. > > Ker prič ni, priznanj žene in sodelavca pa tudi ne, sem ves zadovoljen ugotovil, da me žena ne vara. Razmišljam, kako naj se ji opravičim. Briljantni prstan bo morda v redu odškodnina.

Glede na to, da so g. Noseta obsodili za rop v SKB na podlagi indicev (http://www.rtvslo.si/crna-kronika/rop-skb-ja-nose-in-vidmar-obsojena-na-14-in-15-let-zapora-ter-milijon-evrov-kazni/341348), pričakujem od tebe in celotne SDS falange, da boste v kratkem začeli protestirati za njegovo izpustitev. Razen seveda, če je g. JJ v tvojih očeh več vreden od ostalih ljudi in za njega zakoni ne veljajo.

Še malo Kazahstana ob vračanju . . . Kyzylorda Kyzylorda Baikonur Aral Aral Proti Zhalangash-u Nekoč ribiška barka pri Zhalangash-u Nekoč ribiška barka pri Zhalangash-u Spomin na Aralsko ribiško floto v Aralu. Nekoč pristanišče v Aralu. "Nekoč je bilo" veliko Aralsko morje (slika iz muzeja). "Vožnja" po Aralskem morju. Dolge ravnine so tudi za izkušene nevarne . . . . (se nadaljuje . . . ) p.s. Leteči - za potopis ne vem (lenobapress). Prej bi rekel za kakšno predavanje, a to enkrat oktobra. Seveda bo objavljeno v tej temi. :-))

Vse slike iz Kirgistana (Kirgizije). (se nadaljuje . . )

Pamir HW - Tajikistan Pamir HW - Tajikistan Pamir HW - Tajikistan Pamir HW - Tajikistan Pamir HW - Tajikistan Pamir HW - Tajikistan Ak Baital prelaz 4655 m/m - Tajikistan Pamir HW - Tajikistan Pamir HW - Tajikistan "Kitajska ograja" - Tajikistan Pamir HW - Tajikistan Karakul jezero - Tajikistan Kyzylart prelaz - meja Tajikistan/Kirgizistan Kyzylart prelaz - meja Tajikistan/Kirgizistan (se nadaljuje . . )

Men se je zmešal

tako ste me prestrašil, da bom kar preplaval do Tunisa

Zelo pomembna stvar pri trajektih je, da vozilo (motor) ni zavarovano. Če se karkoli zgodi z vašim motorjem trajektna firma ne odgovarja čisto nič. Zanimivo je prebrati drobni tisk ali zadnjo stran karte. To velja za vse trajekte od Hrvaške, Grčije, Tunizije, Francije, italije, Španije.... Če hočete zavarovati motor je edina možnost kasko zavarovanje. Osebna izkušnja, ko je grški trajekt plul brez nadzora in se zaletel v albansko obalo. V luknjo ki je nastala v trajektu bi lahko zložil štiri velike šleparje. Trajekt je obstal na skalah, mi pa smo le gledali in poslušali navodila izključno v grščini. Nihče ni smel v prostore kjer so avtomobili, tovornjaki in motorji, kar je bilo zelo sumljivo, ker smo se v nadaljnem morali z rešilnimi čolni odpeljati do grških policiskih čolnov. Šušljalo se je da se je nekaj tovornjakov odpelo in se zapeljali po ladiji navzdol. Kar se je kasneje izkazalo kot resnica. Polno naloženi avtomobili so bili skrajšani iz cca 5 metrov do neverjetne dolžine enega metra. Svojim očem nisem mogel verjeti da je sploh to mogoče. Še bolj pa nismo mogli verjeti, ko smo vsi brali zadnje strani potniške karte. Motorji so bili parkirani v zadnjem delu trajekta tik za kamioni in približno kakšen meter pod gladino morja. Na mojo srečo je bil motor cel, le prekrit z debelo plastjo hidravlične tekočine. Motor sem lahko dobil šele po dveh dnevih, ko so trajekt dvignili z velikim dvigalom in ga brez turistov prepeljali v večje pristanišče. Pluli smo iz Barija v Igumenico z velikim grškim trajektom (višine 10 nadstronega bloka) firme Medeteranian Lines. Leto kasneje je podobna napaka kapitana potopila trajekt na Parosu. Veliko ljudi ni imelo možnosti preživetja. Če želite vedeti kakšna panika ljudi nastane na ladiji je najboljši in natančni primer film Titanik. In kaj sem se naučil? Vedno plujem podnevi, če je le mogoče. Spim na palubi, če je le mogoče. Vrv za privez motorja vedno nosim sabo in se ne premaknem iz garaž dokler motor ni privezan. Rajši vozim motor po dolgi cesti, kot da bi si skrajšal pot s trajektom.