Dvorana slavnih

Od doma sva se odpeljala ob 8 uri in 45 minut v megli in pri 16 oC. V Cerknem naju je že ogrelo sonce. V Gačniku smo se kdaj ustavili po smučanju in kaj dobrega pojedli. Pri odcepu za Škofjo Loko, sem moral vprašati kolesarja, če se po tej cesti res pripeje do Hotavelj. Po tej cesti se kljub mojemu nespominu res nisem še nikoli peljal. Ker sem se pri vnašanju krajev v Google Maps najbrž zmotil jaz, sem moral približno 3 km med Žirmi in Ledinskim Razpotjem, "RobertoMobi" porivati poleg sebe in se kar precejkrat ustaviti za počitek, zaradi bolečin v desnem kolenu. Domov sem se vrnil po štirih urah in pol in kosilo me je že čakalo ...

Ja pa velja! -------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- Ker ga vreme na severu vsak dan nekaj sračka z nevihtami (vsaj po napovedih), sem se spet odpravla na jug in upala da ne bo prevelike gneče. Dopoldne štart od mojih čez Senožeče do Kozine proti Starodu, pred mejo seveda tankat – se je uni stric spet hecal da se je že spraševal kje sem Me vpraša kam danes, povem da najverjetneje kar v Istro ker bo drugje verjetno nora gneča. Mi pritrdi da bo najboljše. In res na obvoznici zavijem dol za Opatijo (sej ne rabim pisat da je blo noro ane ). Nekako se prebijem do Moščeničke Drage, od tam se je vsaj dalo dokaj normalno vozit, gor v tistih noro dobrih ovinkih tja do konca rta pa sem mela cesto čisto zase – poezija Sem se še mislila najprej ustavit in slikat, pa je blo škoda prekint serijo ovinkov in sem šla raje kar naprej do Plomina, v Vozilićih levo v smeri proti Raši, kjer smo meli zabavo zaradi enega madžarskega šleparja ... potem spet milina in skoraj prazna cesta. V Marčani se odločim da ne grem v Pulo in grem malo raziskovat vasice tam okrog, sem mislila da mi bo uspelo kje prit do morja, pa sem potem kar odnehala in v Marčani zavila v smeri proti Vodnjanu, ki sem si ga tudi na hitro ogledala (za kaj več je bilo prevroče) lušno mestece v glavnem – dosti ulic za raziskovat (lažje peš seveda) ... Od Vodnjana naprej na sever mimo Bal in naprej do Limskega zaliva, kjer je bla spet prevelika gužva za se ustavljat, zato sem naredila samo eno fotko in hitro obrnila ... Naprej na sever čez Baderno, vmes pavza za malo popit ker je blo vročeeee. Potem naprej mimo Višnjana ... in proti Taru ... nazaj do morja ... Čez Novigrad, Umag in Savudrijo do Kopra, pred Dekani še tankat, potem pa gor proti Črnemu Kalu. Še dobro da sta dva avtomobilista, blendala na polno da sem šla malo bolj počasi in pozorno. Gor v klancu za prvimi ovinki za Rižano je namreč sredi ceste stal na miru nek avto in en za njim – brez utripalk ali žmigavcev seveda – legenda... Upam, da ga ni kdo nabasal ... Naprej mimo Kozine, pred Senožečami pa pavza na moji klopci in ker spet nisem mela več idej kam it nazaj do mojih. Danes vsega skupaj cca 365 vrooočih km

Šoštanj, Pavličevo sedlo, Železna Kapla, Sele (Zell), Ferlach, Feistritz, Finkenstein, Furnitz, Korensko sedlo, Kranjska Gora, Vršič, Soča, Predel, Lago di Predil, Predel, Bovec, Kobarid, Most na Soči, Cerkno, Kladje, Škofja Loka, Kamnik, Črnivec, Mazirje, Šoštanj- 480km

Ker sva se danes z RobertoMobilom od doma odpeljala "šele" ob deseti uri, sem lahko oblekel "poletno kolesarsko uniformo" ... Smer smučiše Cerkno, tokrat pri odcepu za Davčo levo in potem še "malo gor", kjer sem se takoj spomnil "mojih dveh skal", in malo kasneje še "malo dol", kjer se je pa moj spomin zopet "zavil v temo", oziroma je od njega ostalo samo še to, da sem v bližnji preteklosti "štartal" smučanje na smučišču Cerkno prav s štirisedežnico ... "Slika" je seveda zopet manjkala ... Danes sta oba akumulatorja zdržala celo pot in v drugem je bilo energije vsaj še do Idrija in nazaj domov, če ne še malo več ... Katera fotografija mi ni prav nič všeč, vendar ne zaradi mojih "foto zmožnosti" ???

Zdravo, pa sem le postal lastnik novega z750 ;D lp

Zjutraj pošljem sms HyperJacku če ima čas za kafe (in da odplačam stare "grehe"), odgovori da da Dopoldne štartam od mojih čez Ride in Planinsko polje do Rakeka, pa čez Bločice in Žlebič ... in čez Ribnico v Kočevje. Po prijetnem kofetkanju in klepetu se odpraviva vsak v svojo smer. Mene so zamikali ovinki čez Smuko mmm užitek po skoraj prazni cesti do Dvora ... Pa potem proti Žužemberku ... Tam potem desno v smeri proti Dobrniču ... in mimo Trebnjega, v smeri proti Mokronogu kjer sem na poti ujela tega lepotca ... V Mokronogu na severovzhod pozirat – kaj ga bomo pili Iz Tržišča naprej proti Sevnici in čez Savo na drugo stran in ob njej proti Zidanem mostu. Selfiji so baje in V Zidanem mostu levo in še naprej ob Savi - lepo je tu ... Pred Hrastnikom potem spet na drugo stran Save do Litije, pa naprej do LJ, nato čez Vrhniko (nekdo mi je mahal na Vrhniki, pa zmeda še zdaj ne vem ali zaradi radarja ali je bil kdo poznan ) do Kalc. Ker sem mi še ni šlo nazaj, sem v Kalcah zavila proti Podkraju in v Hrušici na klopci v senčki naredila pavzo za malco... Od tam čez Podkraj do Cola, tam levo dol do Ajdovščine kjer je začelo malo rositi ma hujšega ni blo. Do Vipave, tankat in potem kar čez Rebrnice do Razdrtega. Pogled v nebo je povedal da ne bo večernega sprehoda, zato sem se šla raje še malo zapeljat – čez Senožeče in pred Divačo levo ker mi je zapasalo še malo dooolgih ovinkov mimo letališča čez Famlje in Vreme do Ribnice, od tam pa čez Pivko (hvala dvema motoristoma za opozorilo na radar) do Prestranka, tam levo in po bližnjici nazaj do mojih ker je blo nebo vedno bolj črno in ker nisem mela več idej kam še it Vsega skupaj slabih 400 km (395).

Mal z prvi vtis :-)

.... vtisi fenomenalni .... :)

Da zaključim mojo Italijo. V Lido di Spina sva bila potem še naslednji dan. Malo pljuckanja pivca, vina...poležavanja na balkonu hotela. Popoldne je bil namen it na plažo. Ej...fak. Od parkirišča, kjer pustiš avto (motor.. ) je do morja še enih 400-500m mivke. Plaža ravna ko tenis igrišče. Prideš do vode in se čudiš, zakaj skoraj nihče ne plava. Res...sprva nama ni bilo jasno. Seveda...voda je kristalne barve, ampak kristalov mivke. Rjava. In potem gledam tistih par posameznikov v vodi...vsaj 100 metrov so oddaljeni od obale, voda pa nikomur čez jajca. S plavanjem ni bilo nič Kompletno naselje se mi je zdelo...kot nekakšen sindikalni kamp. IN povsem druga struktura gostov. V Lerici so bili zvečer vsi "ušmekani" v piko, v restavracijah na mizah morski sadeži in buteljke, psi na baterije (čivave, mopsi.. ) v glavnem v naročju lastnikov. V Lido di spina na promenadi natikači, majice, v restavracijah na mizah pizze, pivo in voda...no, psi...psi pa znajo hodit sami. Tudi čivave. Zadnji dan po magistralki do Benetk. Tam na AC, kjer smo najprej 10 minut vsi vozili 20 km/h, potem vsi 130, pa spet 10 minut vsi 50...Takoj izza Benetk sem poiskal cesto za Gorico, tam prešel na našo stran in ob Soči pa čez Vršič proti Bledu. Pa spet ne morem mimo...po Italiji prevozil 1800 km, po SLO pa 100. In v teh 1800 nisem prevozil 10% toliko lukenj, flik ala lopata, neurejenih bankih, kot pri nas v 100. Welcome to road of Romania.... Ni ravno nepomembno. Take vrste potovanje (hoteli, zvečer en pošten topel obrok, kakšen ogled) ti pač pobere vsaj 150€ na dan za dva.

Dami pravi,da se brigejte za sebe,pik prikimava,jaz pa piše ker sta oba v piz... ;-)

Dan 5. Gremo proti vzhodu. Pade odločitev, da jo mahneva najprej na jug do Pise, da vidiva tisto poševno čudo, obrneva proti Firencam in jih obvoziva (tam sem že bil - vredno ogleda pod strokovnim vodstvom) in proti Ravenni. Glede na število hotelov v območju 30 km severno od Ravenne nekaj turizma mora biti. Plan za dan 5: Pisa...ta dan je bila bolj Peking, kot Pisa. Poševnooki vodiči s orientacijskimi zastavicami so tekmovali, kdo bo koga preglasil. Pa tisto bedno fotografiranje, kako podpirajo stolp, da se ne sesede... Ajde naša...čimprej 2-3 fotke pa gremo dalje. Pise kmalu vrh glave... Parkiral sem zelo blizu vhoda v sam spomeniški kompleks...sicer se je od nekod pojavil nek gostilničar in tulil, da je to "area velocita limitato e privato..." pa sem zakričal nazaj..." sono due, tree foto...pa basta....parkiral sem pa zraven tega: Cesta od Pise do Firenz lepa magistralka. Pred Firenzami iskal kakršenkoli smerokaz za Ravenno - neuspešno. Pičim na AC proti Bologni...nekje bo že kakšen izvoz za Ravenno. Po enih 40 km AC grem dotočit gorivo, mimogrede še vprašam tipa za blagajno za cesto proti Imoli, oz. Ravenni. Že na sami črpalki je bil odcep za Firenzuolo in passo della Futa. Kakšno odkritje...ta prelaz in potem cesta proti Imoli...vse, kar ti Toscana in Emilia Romania ponudita. Razgledi, lepe ceste po dolinah...definitivno najlepši del poti vsega dopusta. Na P.D. Futa je spominsko obeležje Nemškim vojakom II. svetovne vojne. 30 000 grobov, zbranih iz severnih Apeninov...in razgled od tu...N E P O Z A B N O . Proti večeru prispeva v Lido di Spina. Hotel 3*, 70€ na noč,

Drugi dan...ob petih zjutraj me zbudi dež. Kaj dež, jebemtiš, naliv. Pa gledam na spletu meteo moena.it, meteodolomiti.com, acuweather moena.com...vse možne strani za vreme v Dolomitih, povsod piše možnost padavin, drugače pa pretežno oblačno. A tu ga zliva direktno iz kible. Med zajtrkom že delava načrt, da bova pač podalšala bivanje tu še za kak dan, ko dež preneha. No, ne povsem..v času odjavljanja, pakiranja...je rosilo. Navlečeva dežjake, vmes pade odločitev. pogledat Agnellijevo vas in potem proti jezeru Lago di Idro. Plan in izvedba drugega dne. Cesta Cavalese - Ora je en sam spust...ovinki pa odprti, asfalt odličen. Pravi raj za "tišače", predvsem v breg. Če le ni preveč prometa. Ta dan je bila kar gneča, pa še deževalo je. Vse močneje. Tako se spodaj pokaže Ora. Tu gor gre cesta v Madonno di Campiglio, ki jo je za svojo zimsko "rezidenco" izbrala družina Agnelli. Tam baje v 60-ih letih. Nekje sem to prebral... Krog pa Madonni....turobno vzdušje. Nikjer nikogar...še natakarica je potrebovala 10 minut, da je "skontala" da ima na terasi pa le dva gosta. Madona. Na tem parkirišču pred Madonno je razgledna tabla, kjer piše, da gre za "uradno" enega najlepših razledov v Dolomitih. Na gorsko verigo Brenta. Slika je res fenomenalna, žal pa razgled tega dne ni mogel potrditi tega. Sem raje preveril, kako je z verigo v dežju. Mimo Trenta proti Lago di Idro. Jezero in naselja okoli nič posebnega. Pač turizem za nezahtevne domačine in Nizozemce, ki jim je malo vode in hribi okoli več kot dovolj. Prenočevala sva na južni strani jezera v restavraciji z apartmaji. Lastnica vitalna khm 55-60 letnica je rekla, da tako porazne sezone ne polni. V terminu, ko bi imela zasedene vse sobe (nove, moderno opremljene, masažne tuš kabine.. .) sva bila edina gosta. 38€ po osebi + zajtrk.

Velenje, Tohinjska dolina, Vodice, Škofja Loka, Železniki, Sorica, Bohinjsko sedlo, Bohinj (ob 10 bil že v vodi :grim), Pokljuka, Rudno polje, Bled, Lesce, Begunje, Ljubelj, Ferlach, Železna Kapla, Mazirje and back to Veleje , 410km z enim keslom, pa še 1,5l je ostal notr benza

Iz Dubrovnika smo šli naprej čez Neum in Ploče Za zadnje 3dni smo se ustalili v kampu Igor (priporočam) v vasi Seline pri Staremgradu S prjatlovim mopedom sem si šel pogledat še Paklenico

Naprej iz Bileće smo šli čez Trebinje proti Dubrovniku kjer smo približno 10 km od Dubrovnika našli povsem prazen kamp RAJ v kraju Zaton veliki V našem zalivu so se na črno parkirali še eni revčki Naslednji dan je malo deževalo pa smo šli z busom mal pogledat stari del dubrovnika

Cesta preko Avtovca proti Bileći kjer sem bil v vojski in Bilečko jezero z elektrarno

Pulz od 120-135,če nimaš kontrole pa se držiš starega pravila ki veli:če se med tekom ne moreš pogovarjat je tek prehiter,to velja za kurjenje maščob......

Pohorje je lep primer za HD stil vožnje. Tisto, da je pot cilj je res. Ampak tudi postanki so del poti. In tako sva 7.8. začela mimo Šmartnega v Rožni dolini - zaradi imena in zaradi lepe ceste - nato pa do Vojnika. Vmes pa seveda dilema ali se ustaviti še ob Šmartinskem jezeru ali ne. Potem pa po stari cesti: Frankolovo, Kojince, Tepanje, Vrhole. Vedno me stisne, ko pomislim nanje. Na frankolovske talce. 12. februar 1945. Še samo marec in april in je bila svoboda. V Konjicah pomislim, da zdaj bi bil pa res moral na Zlati grič. Tepanje seveda so se tudi tu tepli. Vrhole - kdo se še spomni znamenite gostilne poznane skoraj tako kot trojanska ? Od globokih misli bi skoraj pogrnil na pesku v ostrem odcepu za Osankarico. Rajši grem v Oplotnico po tej poti, ker je daljša in ima zanimiva krajevna imena na kažipotih. Iz Oplotnice pa v hrib. Ozka ovinkasta cesta me spomni na široko trasirano "Rudolfino" - pa kaj čmo slovenjceljčki. Kamnolom v Cezlaku je sicer zanimiv (lepe skale za s seboj) a je slepo črevo in raje rineva v hrib. Podgrad, Kebelj, Nadgrad - tu se je pa potrebno ustaviti ali pa vsaj počasi peljati, ker so razgledi fenomenalni. Cesta je asociacija na Mehiko - razpokana. In nato v levo do Osankarice po makadamu. Parkirava pod domom z lepimi velikimi slikami na fasadi od Pohorskega lonca do sladic a je zaprto. Hoja do spomenika bi bilo nekaj najtišjega na svetu, če ne bi imel moje s seboj. Kaj pomeni razmerje 69 : 2000 ? Drevje, potoki in staro nebo z oblaki. Makadama se Harley ne boji več torej zakroživa še proti Trem kraljem. Piše ob poti Turistična cesta Areh. Bo že držalo. No potem sva namesto za Areh izbrala lepšo pot in se po sicer ozki a lepi cesti pripeljala do kažipota za Ritoznoj. To seveda morava videti in spet cik-cak po ozkih in zavitih poteh med vinogradi. Pol si pa mislim dovolj bo in gasa čez Polskavo do Zgornjih Hoč in picerije Anja - jurčki in postrvi v senci na vrtu zraven pa cesta, ki pelje na Hočko Pohorje.

Mal brcanja po škotski :-)

To me spominja na jutro v Zrenjaninu

Pa še dušilce vn iz avspuhov da nas bo folk vsaj slišal če nas že ne vidi (velja za vožnjo po omejitvah )

Mene pa zanima, kdo bo letos prvi, ki bo (če sploh) zaustavil Marqueza.... Fajn bi blo, če bi še kdo drug mal zmagu, je že nezanimivo gledat

vsakič ko grem v garažo ga občudujem .. sam mora mal časa pretečt da se sploh navadim da ga imam..pol moram pa še čas najt za zmontirat ..k sm al po cele dneve na šiht al pa na motorju ... in ja moram vsem povedat javno _ MARIN NAJLEPŠA HVALA!!! ¸( sm razmišljal k si rekel kompenzacija ..a si namontiral kompenzator na eagla ?) znajdite se sami ..mam dopust

Pomagal sem siz imeni krajev na tablah zgornjih slik in sedaj se štecec in GoogleMaps razlkujeta samo za 2 km, kar je pri taki razdalji že kar zanemarljivo ... :notworthy:

Lepa....in vroča ....kaj pa nazaj ?

Granulacija peska do max. 30mm Slik ni, ker je s cestnimi gumami preveč dela na makedamu

letnik 2004, torej povprečje skoraj natančno 10.000 km/sezono. razen rednih servisov brez dodatnih stroškov. fotografija posneta v Luksemburgu....

Posredujem info iz Facebooka, malo pozno ampak to soboto ob 16 uri, startal bi iz trzinske obvoznice dubil bi se na petrolu pa pol proti Rakitni pa okol do Postojne (menda) pol pol nazaj čez ride. Plani se lahko spremenijo tekom druženja

Kje so že takšne vasi? Prosim, ne delajte primerjave med Slovenijo in Avstrijo, kjer urbanizem in ceste že desetletja bolj resno jemljejo. Pri nas se je pač gradilo ob cestah in je vse tako tudi ostalo. Od Logatca ni omejitve do začetka vzpona, tam pa je 70 verjetno logičen, ker je vsaj en dovoz s stranske ceste direkt sredi ovinka. Mislim, seveda je presignalizirano in bi se dalo bolje. In seveda lahko podajaš predloge, da se zadeve poštima ampak na cesti je treba znake spremljati in upoštevati oz. če jih zavestno ne upoštevaš, da vsaj veš kaj ne upoštevaš. In če strici s klobuki ter strici z motorističnimi čeladami ne obvladajo spremljanja teh zoprnih idiogramov ob cestah, potem nimajo na cesti kaj iskati. In ne zmeraj samo jokcat. Ja, motoristi nastradamo zaradi napak avtomobilistov, mladih in starih. A nastradamo tudi po lastni krivdi. Pa ne pozabiti, da nastradamo tudi zaradi idiotskih šefov, tečnih bab, butastih dedcev in vseh ostalih frustracij katere doživljamo. Ker smo introvertirani tako kot smo, nič čudnega, da svoje komplekse pogosto izlivamo na cesti, v varni anonimnosti kovinske piksne ali kompozitne čelade

Nekdo me je opozoril, da je pri kapelici treba zaviti levo in ne desno, kakor sem na sliki to označil jaz, dobro uro po tem, ko sem bil tam ...

Kje sta pa to spala ? Drugače je tole Vrboska, dobro poznam

"v teh routah, sam ta hudi stroji...si predstavljaš tole cesto s 260kg pošastjo? ne...še s svojim piščancem sem mel dost dela :grim" S traktorjem, " hudim strojem" ... z lahkoto

Kolikor se spomnim, je po tabli za konec naselja Logatec en zelo kratek odsek brez omejitve in potem tabla z omejitvijo 70km/h, v samih Kalcah pa spet naselje in omejitev 50km/h. Anyway, nič konfuznega, samo table spremljaš.

Dan 4. Planiran počitek, kopanje in izlet v/na Cinque terre. Nisem podrobno preučeval, ampak se do teh naselij da tudi z motorjem. Pa tudi z vlakom. Verjetno je nad naseljem kakšno parkirišče z rampami, ker v samih naseljih vidiš samo vozila domorodcev. Odločila sva se za izlet z ladjo. 25€ na osebo je najdražja varianta, ampak ti omogoča da greš na ladjo kjerkoli in kadarkoli, kjerkoli in kadarkoli ogled tudi zaključiš, lahko pa isti dan vse še ponoviš. Pot v eno smer traja okoli ure in pol + ogled.... 50€ za dva ni malo, ampak zdaj vem, da je bilo vredno. Še nekaj podatkov. Pivo tam okoli minimalno 6€. Hrana..pizze 8-10€, špageti 10-13€|, ..kar je še nekako OK, ampak rižota z morskimi sadeži za dva pride skoraj 30€???. Pa tu ti ob vsaki pijači prinesejo] še pladenj za "grickanje" in kmalu ugotoviš, da rabiš še eno pijačo. Ob taki draginji je prav, da pobereš vsak €....

Na Češko... Kjer sva si pogledala prodajalca sladoleda (ker so gradovi so preveč dolgočasni) tipa, ki je naokol hodu z neko čudno papigo ajde naj vam bo še en grad je tudi bil tam nekje

Pa vmes sva bila še malo lačna... fejst lačna Jep... vse je šlo Pa malo na Marija-buh-bomagi-štrase nakupovat In ker baje ni fajn, da je bencin dolg v kestlu, sva ga ponucala in naredila izletek

In ker nama je kmalu ratalo dolgcajt, sva naredila premik proti Jodlariji. Na Dunaj... hostel lociran med prodajalno krst in drugih pogrebnih pripomočkov ter kvazi striptiz placom. Medtem, ko je motor začasno počilaval v garaži Sva medva naredila par ogledov Pa še malo ogledov

Dan 3. Zjutraj se zbudiva v deževno jutro. Gledam napovedi...200 km okoli in okoli padavine. Le obala tam daleč na jugu je v soncu. Med zajtrkom okvirni načrt....cilj La Spezia. Takole smo jo potem "drajsali". Prvi del poti do Brescie, mimo Mantove in Parme, je bil pravi preizkus živcev. Iz današnje perspektive je bila to pač samo pot v stalnem dežju po širokih magistralkah..ampak...dež, tovornjaki, tovornjaki, tovornjaki... niti enega samega motorista, še skuterašev ni bilo nikjer...Še danes mi ni jasno...ali je bil umazan dež. ali pa cestišče...vsakih 15-20 minut sem se moral ustaviti na črpalki in obrisati sprednjo šipo. Gledam motor...groza...tam, kjer bi moral biti bel, je bil rjav ali siv. Tam, kjer je ponavadi črn, je bil svetel... Zadnji kufer..na ključavnici in okoli nje toliko svinjarije, da sem moral s steklenico vode oprati tudi njo. Če sem hotel brskati po kovčku. In potem še zgrešim nekje pri Mantovi pot za Parmo. In greva po nekih lokalnih vukojebinah..ob samih farmah...smrad neznosen...pogled na kanale ob cesti...bruh. Na nobenem smerokazu ne Parme ne kateregakoli kraja, da bi ga lahko primerjal z najinim zemljevidom. Sredi neke vasi se pogovorim s starejšim možakom. Čeprav v Italijanščini poznam le nekaj fraz, številk in osnovnih pojmov, sva preko sinistre, destre, čuha-*čuha (vlak), arrivo..prišla do rešitve. Slik od tam...niti ene. Za Parmo dilema. Preko Apeninov, ali po AC. Deževati je nehalo, časa še dovolj...AC je za pussije. Gremo v hribe. Mater "vot a mejka di mistejka". Cesta zmahana ala Vršič, pa spet dež, Pa še megla. Niti enega vozila, da se mu prilepim za rit. Muka, muka Tedybear in čisto sam si kriv. Naša je bila raje kar tiho.... No kar naenkrat pa Passo Cisa. In spomenik Simonceliju. Na vrhu le srečam Italijana z "Raza TEX-om". NIč mu ni bilo jasno. Po pol ure vožnje po AC je iz julijske La Spezie prišel direktno v November. Nadaljujeva navzdol. Cesta do La Spezie prometna, ozka, na počivališčih polno smeti, ob cesti ravno tako.... Sama La Spezia...spet razočaranje. Pristanišče, pa industrija, pa vojna baza. Na črpalki (ponovno) brskam po netu, kako je s prenočišči v tem mestu. So, so ampak...ne..tu že ne. Med tem brskanjme me prešine, da gre mimo mene veliko avtov z NL tablicami. Tam, kamor gredo oni, nekaj mora biti. Gremo...zasledovanje se je splačalo. Po par km prideva v prijetno mestece Lerici. En krog okoli..malo po centru. To je to. Tu ostajava vsaj dva dni. Lerici Spala sva tule. Hotel je iz časov, ko so v Torinu še risali Fiat Mirafiorija (se ga spomnite, lepotca??). Prideva na recepcijo (še v dežjakih). Sivolasega, do potankosti urejenega gospoda nagovorim z Good evening, do you have a room....pa se zadere na ves glas Karlaaaaa. Karlaaaaaaaa...ej moška populacija..izza vogala pride (hči) gospodična okoli 20-25, rdeča oprijeta obleka ravno prave dolžine in dekolteja, očala Drago&Gustl, popoln make-up..Gina lolo......ma kupim to sobo, pa kolikor že bo. Že zaradi nje. 80€+ zajtrk za dva.

Že včeraj zvečer sem obema mojima povedal, da če bo zjutraj asfalt suh bom zopet "od3eMal" na smučišče Črni vrh nad Cerknom, kjer bom slikal še "mali in veliki olimpijski bazen", pri čemer sem pa pozabil, da imajo na Črnem vrhu "svojo postojanko" tudi Cerkljanski radioamaterji. Ker je "bife" odprt od devetih zjtraj do osmih zvečer, sem naročil kavo "za nekdanjega mopedista in sedanjega ??? s posebnimi potrebami", ki mi jo je natakarica, potem ko sem ji to tudi razložil, prinesla z neizigranim nasmeškom na svojem obrazu ... Med vračanjem nazaj proti Cerknemu, mi je cesto, še makadamsko, približno 20 m pred mano prečkala "zunanja sodelavla national geographic wild chenela", ki pa najbrž ni imela ali imel časa, da bi mi pozirala (poziral), ker se ji (mu) je najbrž preveč mudilo v hrib, "s svojim rogovi naprej" ... Tabla Cerkno, za katero mi je prejšnjič na canonu zmanjkalo LiPo akumulatorja, je v zelo zanmljivi "prostotski kompoziciji" (?) ... Danes sem 3eMa moral poganjati na jutranji zajtrk samo od Spodnje Idrije do doma = 2 km ... Sicer malo z zamudo, toda jutranja megla se je začela "sušiti" šele malo pred Cerknim ... Tudi mcadam je bil že suh ...

Sobota se je začela odlično. vsi petkovi hrabreži so odpovedali sobotno furco, in sva jo urezala sama z MojoMojo...Postojna Nova Gorica, Tolmin Kobarid. kava. Precej malo prometa, lepo vreme in zmerne temperature. Odlično. V Žagi levo na omiljeno Učjo, pa čez Rezijo desno od vasi, proti Tarcentu, Huminu/Gemona Del Friuli, do Kluž/Chiusaforte na Nevejsko Sedlo, kjer mi je vsake tolko zasmrdelo po Ilirski Bistrici. Ko Hondič po pavzici na Rabeljskem jezeru ni več dal cahna, se je smrad razjasnil. 222km je pisalo, predno se je oglasla Triglav asistenca. Kamjon in 3 ure tenstanja PO STARI CESTI DO POSTOJNE. : part of the problem, montiran aprila 2013 part of solution, strašno žalostna slika, ampak asistenca je res carska v takem primeru. final solution Yuasa je včasih nekaj veljala.

V soboto 2. 8. 2014 Stari trg - Babno polje - Gerovo - G. Jelenje - Krk (do parkirišča čez most). 93 km. Pridobljene nekaj nove "braun boje" in kmjev v noge. Naprej po Krku pa zaradi norih Italijanov :wacko2: ni bilo vredno nadaljevati.

Danes en krogec lokalno ker je hitro se bližalo deževje... dolina reke dragonje..

V bistvu je Kmet že vse napisal, seveda je dotične zadeve olepšal, kar pa je tut prav. Takole, koristni nasvet: če maš Kmeta zravn boš makedam vohal........ja vohal....možak nima pojma, da je po makedamu potrebno počas pa pazljivo (no vsaj za ninđice to vela) tako, da razen prahu, ni fotke Nasvet 2: v dobri družbi se tudi vedrenje v dežju dobro prenese. Še par romantičnih:

Zadnji dan na Mljetu smo si pustili za ogledat Soline,otok Sv.Marije Magdalene in s kolesi naokrog.Cena kolesa je 40kn na uro kar se mi zdi kar fer cena,ladico na otok smo imeli zastonj v sklopu hotelske ponudbe. Ženkice so nasmejane jaz pa Dami pa bolj mrka,saj sem vendar motorist in ne biciklist Pirati se vedno dobr znajdejo Avanturist na delu ^_^ Naredili še skupinski selfi na dolgi plovbi do otočka :lol: Kot v Angliji... A otroci v nas še živijo Na koncu lahko rečem da po parih letih skupnih potovanj te Ninje ne morem popljuvat,gre skoraj vsepovsod tam kjer ne nasede ko pa nasede jo šef popljuva sam in bemti,zdej bom Versysa kupu :lol: Za zaključek : otok se splača videt pohodnikom ,nizbroj potk ,kolesarskih prog in dve cesti in cela dva policaja ,ki sta statična in ne težita če se od lokala do druzga lokala zapelješ brez čelade Iz Mljeta smo imeli plan Žabljak,Durmitor,kanjon reke Tare a se vreme ni strinjalo z nami. Po preračunavanju smo se odpravili do prijateljev v Trogir kjer pa nas je pralo 2 dni. Tretji dan smo se spogledali brez besed naložilu kufre in odrinili proti domu,Dami jo je rezal po Jadranki jaz pa sem se ločil in zapeljal na AC .Potreboval sem slabe 4ure in že sem bil v Ljubljani bulani Prevozili smo 1700km s povprečno hitrostjo 76kmh.Na 100km je bila potrošnja 6.1l in teh 1700km smo vozili 22.14h P.S. mogoče doda še kakšno besedo ali slikico Dami,lp

Vtisi.. spet mokri štart v ponedeljek - moker: Od Loga naprej nehalo deževat, čez Reko seveda spet škropilo. V Novem Vinodolskem že mal bolj toplo in Do Karlobaga kr neki gužve (vsaj zame, ki prehitevam samo tam, kjer smem), tako da je bilo bolj luštno šele proti Starigradu.. vendar je tam v Paklenici začelo grmeti, proti Zadru pa sem opazila nekaj strel.. Ker je nebo kazalo vedno temnejše lice, sem brez postanka na masleničkem peljala proti Benkovcu. Vendar je kmalu od Maslenice začelo padati. Ni kazalo, da bi nehalo, v bistvu je postajal vedno bolj tečen naliv, zato sem odvila s ceste, da bi si končno nataknila dežjaka (ja, zdaj vem, prepozno ) - in našla krasno zatočišče: kjer sem si pripravila malico kmalu je sicer prišel na obhod lastnik parcele, ampak sva v miru malo poklepetala.. najprej v nemščini, dokler ni pogledal registrsko.. sej vem, da sem blond, ampak ne, nisem Nemka, pa tud hornetka ni BMW.. kakorkoli.. naliv je ponehal, sonce posvetilo, in sem jo mahnila dalje.. ter spet ujela isto nevihto.. grrr.. čmok čmok v škornjih in komaj sem odštevala kilometre do cilja, tam me je pričakalo malo sem si šla pretegnit krake naslednji dan pa nazaj.. štart v sončku: ki je trajal le do Maslenice, kjer so mi v lokalčku ob mostu častili domačo malico včasih se vseeno splača biti blond solo motoristka oblaki s celine so naznanjali deževje.. vseeno sem upala, da se mogoče obrne.. eh ja.. blond, a ne? No, začelo je v enem od treh mest Tribanj - nešto.. v Karlobagu je že ulivalo na polno, da mi je na pumpi blagajničarka rekla, naj raje prespim.. scanje me je spremljalo vse do Senja, tam pa malo ponehalo in sem naredila daljšo pavzo ter si privoščila nekaj malega za dvig morale za naprej: Po hrani je še sonce posvetil in šajba do Ilirske v eni uri, čeprav z mokrim asfaltom.. proti koncu še vlažen fočk (kje ste, pusiji? ) Za zaključek me je skozi Logatec (od tam naprej po AC) in še potem enkrat tik pred domov napralo na polno.. zadnjih par km smo se po AC vozili 70.. ni blo za vidt nič... in vse, kar mi je prej že odteklo iz škornjev, je bilo na novo mokro in mrzlo.. 800 POUČNIH kilometrov v 2 dneh, danes pa čajčkam Vesela za izkušnjo! sam naslednjič vseeno obvezno izven sezone in v sončkuuuuuuuu....

še en teden službe pol pa via škotska...do takrat pa....

Enkrat cepni po tleh, pa bos spremenil misljenje. Ko bos v bolnici kake 3 tedne zarad butaste napake, ti bo vseen, a si mel prelep poletni dan, a ti je blo vroce, itd.

vsaka stvar je potencialno nevarna če jo vgradi šalabajzer.. z izjavami, da je plinska napeljava kot sam nevarna pa ne zavajejte.. če lahko greš s kvalitetno vgrajeno plinsko napeljavo na trajekt med nemčijo in norveško, potem je že varna..norvežani 15 let nazaj tega niso pustil.. pospeški? pa sej ni to nek avto-forum kjer se pogovarjajo kako je sfriziral avto in ima zdaj pospešek 0-100km/h 9.4s namesto 9.9 sekunde.. vsak er6 se v tem času po doseženi hitrosti 100 km/h že ustavi in spet pospeši na vsaj 50 km/h problemi s tankanjem? v skrajni sili se voziš na bencin če ti že v 800+ kilometrih ni uspel najdt primerne črpalke.. premalo prostora (seveda če ma avto pogon spredaj - bemflni izključeni ker majo še za eno mašino placa)??? ne se hecat no.. vsak izgovor je dober, če si v glavo vtupiš da je nekaj slabo.. brumer..5k km na leto z dizlom? odlična naložba..sem mislil da si mehankar