Dvorana slavnih

Včeraj je padla ena malo daljša turca. Hotel sem sprobat to avstrijsko "route 77", tako da je bil štart že ob 06.24 zjutraj. Do Kranja sem jo ubral kar po AC, gužva je bila minimalna, več ali manj samo šihtarji. Nato pa za Jezersko. V vasi Zgornje Jezersko sem se ustavil na enemu kofetu in zamzal še eno paštokremo v oštariji (se ne spomnem imena), v glavnem ob Planšarskem jezeru. Šefe mi je reku, da sem eden od ta zgodnjih. Jah bilo je deset minut pred osmo zjutraj, mah...nekateri si takrat šele umivajo zobe in se gledajo v špegu. Po cca. polurni pavzi sem jo pičil dalje. Avstrijsko stran jezerskega je pa brez slik, ker sem raje užival v vijuganju brez postankov. Po železni kapli sem jo mahnil za Pliberk. Na tej cesti sem vtisnil tole slikco. jezero sonnegger Nato pa jo pičil naprej za Lavamund in 69-ko. Preden sem zavil na 69-ko je pri gasilskem domu tulila sirena, mah...sem mislu,da je kje požar in nadaljeval po 69-ki. Lavamund s ptičje prespektive, nato sem se predal užitkom 69-ke. Tik pod vrhom (pred ostrim ovinkom, kjer je tisto parkirišče in kiosk s hrano in pijačo), pa zagledam en kup rumenih luči. Policaj je glih končal s slikanjem. Kaj je blo mi ni jasno, sem nadaljeval do oštarije ob jezeru Soboth. Ko sem hotel spit eno kofe, vidim, da tejle strici pa tete radi spijo. Oštarija se odpre šele ob 11.00, hm...ura pa je bila šele 09.55. Jah, nič ni blo kaj...sem ga pičil dalje. V dolini sem zavil na sever po cesti št. 76 vse do Deutschlandsberga, nato pa na koncu tega mesta pa zavil na cesto št. L606 (vsaj mislim) za Hebalpe. Cesta in narava tuki sta čudoviti, prometa malo nič. Na vrhu je nekakšno manjši smučarski center. še utrinki: Po spustu sem se priklopil na cesto št. 70 in čez sedlo Packer piči do Koflach-a, kjer sem zavil za cesto 77. Moram pa povedat, da severna stran ceste 70 ima sfrezan asfalt in užitki pri spustu so bolj tko tko. Npr. v levem ovinku ti hočeš levo, tvoj prvi konc motorja pa desno, ja no....sem šel en malo prehitro . Cesta št. 77, hm....najprej je en malo zdelana, po par kilometrih pa je čista poezija. Sploh ni blo skoraj cajta vtisnit kake fotke, ker pač ne moreš se ustavit. Ma nekaj jih je pa ratalo. V dolini sem v naselju Grossfeistritz ali nekaj takega vtisnil še dva utrinka, preden sem jo mahnil po 78 proti jugu. Ravninski del je en malo suhoparen, nato pa sem Bad sankt Leonard zavil na cesto L91, skoraj na vrhu prelaziča Klipitztorl sem siprivoščil pavzo za kosilo. Zmazal sem enga dunajca s pomfrijem in pol litra coca cole za 10,70 ojrotov, sploh nimajo navitih cen...in zmeraj polno. Kuhnja pa obratuje od 11.00 do 15.00. Po cca. 45 minutah sem bil ponovno na poti. V dolini pa zavil za Sankt Veit, najprej po 92-ki in nato pa po 82-ki. Na teh cestah sta nastala še ta dva utrinka. Po Feldkirch-nu sem nadaljeval za Villach. Pred tem sem se ustavil na eni črpalki, da sem pojedel en sladoled, v dolini je že pošteno žgalo. Ossiacher see V Villachu sem šel v Louisa za eno usnjeno jakno, pred tem pa sem se krepko namatral v času prometne konice... Trgovina Louis me je pustila en malo hladnega, tista jakna, je v živo zgledala bolj plastik fantastik. Tako da ni bilo nič. Cene hm npr. Rev'it izdelkov...mah....jih dobim za isto ceno tudi drugje. Nato pa, ker nisem se hotel več kopati v sopari Villacha sem jo mahnil za Faaker see. jezera nisem slikal je pa ratalo tole Čez korensko sedlo... ...sem pripeketal v SLO in tu pa za Predel. Pred tem sem še naredil eno pavzo pri jezeru Raibl. Na naši strani prelaza Predel sem še slikal naše očake in jo pičil proti domu. Vse je bilo super, v 13 urah ture je padlo 704 km.

Nekaj vtisof

No ker sem priden in hočem bit po pravilih sem danes poskrbel da je prva pomoč vedno v motorju in je ni potrebno jemati vedno s sabo v nahrbtniku sem pod sedežem malo povečal prostor da gre navadna motoristična prva pomoč notri. Tracer ima en čuden predal ki ga pod sovoznikovim sedežem deli plastična pregrada, tisto sem z olfa nožem odrezal, malo previdnosti pa gre je pa plastika gumirana tako da je precej mehka. Čez zimo se bom poigral ker se da predal še malo povečat vendar je za zdej preveč razstavljanja in nima smisla. Notri imam sedaj prvo pomoč, vse ključe ki pridejo zraven ter papirje ki jih vedno vozim s sabo ter sedež se čisto normalno zapre. Z rdečo označeno predel ki sem ga odrezal...

Evo, vse ok. Prevozenih 2000 in nekaj sto km, trenutno v Pamploni, sonce nabija, ampak ni panike, bo v Londonu cez en teden toliko bolj mrzlo Nekaj fotk za okus, vec sem jih pa dal gor na FB stran; https://www.facebook.com/pages/Bregar-Travels-Okolisvetacom/733048073419334

Danes naj bi bil dan i (dan Izole) vendar ga nisem pravilno imenoval, ker bi moral biti dan kvi (dan kave v Izoli). Od doma sem se odpeljal zjutraj ob 6 in 10 minut in vrnil nazaj ob 18 in 25 minut.

Danes na Rakitno pa nazaj, čez ride do Črnega kala, potem naprej do Sočerge in nazadnje po isti poti domov. Sem se moral ustavit, da sem videl to čudo. Stric je rekel, medtem ko je žlampal vodo, ki teče iz škale, da ima Toyotin motor, ki ga je predelala Yamaha. Semi slick gume P.S: Stricu sem rekel naj ne seka ovinkov, da ne bo koga od nas nasadil.

Zadnje tri dni je na Pagu živi dolgčas. Čofotanje v stilu kravl in prsno, tauhanje v modrino meter in pol, obdelava brancina na gradeli (tu pride prav vejica rožmarina v olju), pivo, bevande, lozovače. Pa še množica takšnih in drugačnih aktivnosti (domišljijo prepuščam bralcem). V sredo, 5.8. ni bila napovedana toča, je bila pa okrogla obletnica Nevihte. Dogodek kot nalašč, da se na moji kobilici razmigajo gume. Štartam točno ob 7h v smeri Pag-Posedarje-Obrovac-Gračac-Knin. Potem en manjši krog po Nacionalnem parku Krka (tu bo sigurno padla kakšna klapa v novem Winetouju). Ob 16h v Čavoglave na defile ene par tisoč bajkov, ampak z njimi ne grem vse do Knina (sem bil tam šest ur nazaj). Preko Drniša odvijem v smeri Šibenik, malo pred tem se odcepim za Skradin. Od tu naprej po stari cesti v smeri Benkovac-Smilčič-Islam Grčki-Posedarje-Pag...450 km se je nabralo, večinoma uživaških. Ampak na razbeljenem asfaltu sredi dneva sem imel občutek, kot da bi vozil v predverju pekla.

Danes koncno ena fura ampak res sam fura.. una najboljsa..kr nekam.. brez plana.. mascevanje za zadnjih par ko sem se sam v sluzbo vozil pol pa po nocni cakal da neha padat al pa kar po dezju domov... kr nekam : malo slik.. splezal cez en kraški gorski prelaz pol še na Vrabče in proti Po in Bistrici... dva postanka tako da je zmanjkalo casa za kam dalj... in skor na koncu slucajno srecam svoj bivsi avto še je živ.. pa ne sam to.. pravkar z poti po celi ex Yu plus Albaniji :notworthy: ZX legenda... meni je hcerko pripeljal iz porodnisnice domov... lih danes sem jo prvic peljal en krog na motorju

...pa še slike Tulove grede

Plan je bil malo po Bosni pa zaradi velike vročine smo ga malo obdelali, tako da greva v višje predele BiH. Štartali smo pri 37 stopinjah namenjeni na planino Vlašić Pot od Bihaća do vlašiča smo speljali v stilu veleslaloma med dežnimi oblaki, dosti vozili po mokrem, zalilo pa nas ni niti enkrat. Na planino prišli ob že hladnih 17 stopinjah. Ponoči je precej deževalo in jutro je bilo hladno in megleno (14 stopinj). Vseeno se odločimo da gremo na Prokoško jezero. Megla ob robu planine pa gosta, da se vidi samo ene 5 metrov - groza. S spuščanjem v dolino se megla redči. Pot na Prokoško jezero ni najbolša, pa še mokra od jutranjega dežja. Ob jezeru spet megla, da ga sprva ne najdemo, čeprav smo bili 10m od njega. Na skoraj 1700 m nmv je bilo okoli 14 stopinj. S časom se megla razredči in najdemo jezero. Zvečer se vračamo na Vlašić kjer prespimo. Nasledni dan pa preko Tomislavgrada, parka Blidinje v Sarajevo na čevape. Ramsko jezero nekje pri Tomislavgradu jezero Blidinje Naslednji dan pa kar dolg in sicer preko Bjelašnice v Konjic in nato "šprint" na Pag Igman Malo polje ...nato preko Visočice proti Konjicu Temperaturne razlike kar velike. Visočica 18 stopinj, Mostar 2 ure kasneje 37 stopinj. nekje pred Mostarjem Pa izkoristimo, že ko smo na Pagu obiščemo Tuleove grede - prelaz Mali Alan od koder nas ponovno dež prežene, pa spet ogromne temperaturne razlike. Na prelazu 17 stopinj, samo ob vznožju v Posedarju pa 34 stopinj.

Stelvio danes. Iz Bormia gor nekaj malega motoristov, avtov, gori polno. Spust v dolino okol kosila skoraj prazno. Manj prometa kot septembra. Isto na Gavio, ni nekega prometa. V dolini je promet, a ni zastojev, se da normalno harat.

danes prijetno v senci.... pa potem pridejo v poštev minice (aja se jih ne vidi, sam so pa ble )

Včeraj pa prvič na prelaz Predel in do Rabeljskega Jezer. Definitivno bo enkrat ista tura z tem da se bo nadaljevala naprej čez Dolomite. Vožnja na izi spravil porabo na 4.2L ter 250km naredil z enim tankom brez vklopljene rezerve, gužve ni bilo, Toplo je bilo brez sopare kot na obali tako da se je dalo dihat

Jaz sem pa svojo kr na Jadranki zaprosil za roko!! Ha premagajte to če lahko!! ... v ozadju pa večka kula =)...

Evo, bregar spet na poti. Tokrat me pot vodina jug Francije, do Spanske meje in v Pireneje. Obiskal bom se kolega v Baskovski pokrajini ter se odpravil po severozahodni obali Francije nazaj proti Londonu. Skupaj 12 dni, tempo bo kar hud, ampak sej sem se mlada (se ne 22 let stara) masina Danes se je se sef vsedel gor na motor, svaka cast, zapoziral, nato pa sem jaz nazaj prevzel vajeti. Trenutno cakam na ladji v Doverju, da se odpravimo v Calais pogledat te sudance in somalijce, ki si tako zelijo priti v UK. Crni humor, dobesedno Naj ne nakladam prevec, pocekirajte fotke, poglejte si link spodaj in uzivajte https://www.facebook.com/pages/Bregar-Travels-Okolisvetacom/733048073419334

Takole izgleda mitas ki ima za sabo 5000km in en dan žganja marofa pri 33stopinjah

. Spal bom kot graščak

Malo more tudi pozirat...

Nekaj je bilo že napisanega o popravilu hidravličnega sistema za prednapetost zadnje vzmeti na originalnem Sachsovem amortizerju, nekaj še bom pa jaz napisal... Ker grem na daljše potovanje z obilo prtljage, je bilo nujno, da sem se lotil popravila... Demontaža amortizerja je preprosta in tukaj ni za izgubljati besed... Za odstranitev vzmeti, sem si naredil pripravo, idejo zanjo sem dobil na A1F forumu... Naprava deluje brezhibno in delo z njo je prav zabavno ! V samem cilindru so trije O-ringi, eden je bil zares uničen. Nove O-ringe sem nabavil v Mariboru v podjetju Tesnila Bogadi ! Strošek, verjeli ali ne, 2€ ! O-ringi so standardni metrični in niso nič posebnega. Zadevo sem v obratnem vrstnem redu sestavil, nalil hidravlično olje (po nasvetu mojstrov iz Bogadija, brezkislinsko Citroen oz. čim redkejše olje brez kakeršnihkoli DOT oznak), zadevo pošteno odzračil (tukaj si je treba vzeti čas) in je to bilo to... Nekaj bodo povedale še slike ! p.s. Če bo kdo kdaj potreboval napravo za stiskanje vzmeti, jo z veseljem posodim...

K bos prisel do roba bos cutil razliko.

sej ni problem gume zjebat v 1500km, pa ketno pretegnt v 10000km-sam-zakaj bi si delal stroške ;-) Drugače pa-razne zgobice da so ljudje padl ker so pregrel mitasko na cesti-tralala. Včer blo 33 stopinj in na pisti se mi guma ni pregrela pa je veliko bolj obremenjena kot jo lahko obremeniš na cesti-guma delala kot treba. Ene 7000km pa en marof bo pa tud zdržala-kar mi je več kot dovolj :-)

Včeraj sem se odpravil na eno lepo turco, čez Zasavje, proti kooški in nazaj. Cesta je na večih delih superska, ponekod zelo slaba, ampak na koncu lahko rečem, da je bilo zelo uživaških 320km.

Prejšnji petek sem imel popoldanski izlet, cca 260 km. Nova Gorica, Predmeja, Col, Idrija, Žiri, Škofja Loka, Davča, Cerkno, Idrija, Kalce ter čez Hrušico domov. Smučišče Cerkno poleti Spust v Cerkno: LP Andrej

danes imel dslrja v rokah po dolgem času spet...

Ta člen ni "razstavljiv" ko enkrat zakovičiš ni razlike (skoraj) . Členi z varovalko pa se pri takih močeh naj nebi uporabljali. lp

Mislim da sem tako enostavno razložil, da bol enostavno ne more bit. Pa vendarle. ZATO KER uradnega zakona ni, je subkultura samoinciativno ustavila nekakšne "DOs and DONTs". Želiš biti del "njihove" subkulture? potem boš igral po pravilih subkulture. Simple. Ne želiš sodelovati, ponosno rakzazovati našitka na hrbtu? Potem kaj te boli kurac? Naj se s tem ukvarjajo tisit, ki si želijo biti pripadniki. Nikoli nisem razumel tistih, ki pravijo, da presneti klubi ki podpirajo ta pravila, oni se sploh ne zmenijo za njih - potem pa jih vidiš z nekimi 1 članskimi dvotedenskimi klubovskimi našitki. Pa za koga? Če pa praviš da ti ni do tega. Če prirediš židovski shod in tam pojavijo ljudje z SSovskimi uniformami to ni protizakonito, je pa nezaželjeno. Sam se zavestno odločaš, ali boš šel neprimerno oblečen in ali te bodo iz tam pregnali, bodisi preko zakona ali ne. Greš ti kdaj na tekmo Beli proti Črnim, si oblečeš črn dres in rineš med bele navijače? Zakaj ne? Saj je zakonito, To še ne pomeni da je primerno in s tem povečaš šanse da dobiš kako po nosu. Če tvoj klub ni registriran, če smatraš da so pravila blesava in KLJUB TEMU "furaš" njihov slog in čez cel hrbet limaš svoje ime/mesto s tem pljuvaš po tako imenovani "moto sceni". Nekateri so za tisti bebast grb pošteno garali in si ga prislužili, ni najbolj fajn če ti potem neki balavci nosijo iste ali podobne lovorike na hrbtu. Če ti je do tega, si lahko prebereš pravilnik, ki lepo razlaga, zakaj je potrebno klube registrirat - http://www.zmks.com/index.php/pravilnik-za-ustanovitev-moto-kluba.html Če je kogarkoli volja se lahko tudi na državo in zakone obesi - da, tega ni v nobeni knjigi zakonov zapisanega, pa vendarle - rineš z glavo skozi zid ker četudi ti na sodišču dajo svoj prav, kaj ti pomaga če si enostavno nezaželjen? Za konec še povem, da svoje skromno mnenje o celotni moto sceni, debatah o našitkih, klubih, MKjih, MCjih in podobno raje zadržim zase oziroma nimam nobenega namena javno razglašati. Lahko pa samo namignem, da moj "klub" ima samo dva kolesa, je modre barve in je japonskega porekla. Tu se pa vse konča, in naštiki in zbori in tako dalje.

Te bom popravil; veliko začetnico moraš uporabiti.

Daš novo jo skuriš in potem spet to ki bo naredila še 3-4.000 km ? rajši kot kje ostat brez gume

Jaz nisem motorist, tu pa tam kot prevozno sredstvo uporabim m. kolo. Praktično ni nobene analize, da je par let stara guma slabša od nove. Se pa strinjam, če si nesiguren v material, opremo, menjaj.

To so te kuj vidl, ker si se prpelu z Versysom, so rekl: Ta je navajen udobja in luksuza, pol mor tud tko spat!

.

.

Torkova fura: Umetno jezero v Wild Alpen Ostanki gradu Gallenstein (blizu Admonta)

Sobotna fura: Dražgoše Lemberg pri Celju

Ključ za uspeh pri DIY izdelku je enostavnost. Na poti se boš več ubadal z "bonbončkom" kot užival v potovanju. Ne kompliciraj si življenja po nepoterbnem.

Huh, jah, ne bi se jaz ravno primerjal s Šerugo, preveč spoštujem njegove poti in dosežke. Pravzaprav je bil on eden izmed tistih, ki so me navdahnili za takšno pot. Njegove knjige, kako je rinil skozi Afriko in druge vukojebine No, nekaj časa nazaj mi je uspelo spisati še en blog post in sicer krajši potopis poti iz Ljubljane do Londona, pa sem ga nekako pozabil nalepiti na Motosvet. Link je spodaj, dogajalo se je marsikaj, preberite in pokomentirajte (Nekaj utrinkov spodaj) http://www.okolisveta.com/2015/06/moto-eurotrip.html Odhod iz LJ. Limone, Gardsko jezero. Prečudovit dan za vožnjo! Na poti v Dolomite iz Gardskega jezera... Pri prečkanju Alp me je ujela noč, a kljub mrzloti zunaj, me je adrenalin v krvi gnal naprej! Naslednji dan je bil obarvan bolj ležerno-francosko. Ena izmed mnogih lokalnih cest. Zadnjo noč sem kampiral na severu Belgije, našel tole prazno apartmajsko naselje in 'najel' verando za eno noč Po sedmih dneh motoriranja je bil čas za vrnitev nazaj v London, ki je moj začasni dom. Vreme je bilo cel čas super, na srečo res nobenih težav na poti, niti počene gume, niti kakšne kraje, policijske kontrole ali česarkoli podobnega. Več o poti pa si seveda preberite na spodnjem linku: http://www.okolisveta.com/2015/06/moto-eurotrip.html

Danes pa sem si privoščil dopust in kmalu po 7h odšel od doma. V Kobaridu sem dopolnil do vrha in jo ubral čez Učjo do zanimivega "turističnega naselja", ki je precej odmaknjeno od civilizacije Naselje je tik pod prelazom: Preko prelaza Sella Carnizza sem se spustil v dolino Rezije, od tu pa po glavni cesti mimo Tolmezza proti kraju Ampezzo. V Ampezzu sem zavil za Sauris in po vzponu prišel do jezera: Gor sem slikal skupino SLO kolesarjev . Če sem jih prav razumel, so bili iz Žirov... Nato sem nadaljeval skozi oba Saurisa (di sotto in di sopra): Do prelaza: Nato pa preko Sella di Razzo v dolino, do kraja: Auronzo di Cadore. Ker mi gužva in pogled na umazano jezero nikakor nista odgovarjla, sem se po fotografiranju nemudoma podal dalje proti Forni di Sopra. Po par ovinkih sem bil na Sella di Mauria. Pred krajem Ampezzo sta me v dolino prehitela 2 motorista s Hrvaško tablico VŽ. Nekaj časa sem jima iz radovednosti uspešno sledil, ampak sta bila za moj tempo prehitra. Sicer so Ita omejitve kdaj res čudne, vendar mi ni pasalo vozit 80 skozi naselje, da bi lahko izgubljeno nadoknadil... Iz Ampezza sem se nato preko Tolmezza peljal do kraja Chiusaforte, kjer sem tudi tankal. Nisem hotel reskirat, da bi mi na poti zmanjkalo bencina, saj sem se proti domu odpravil čez: Nevejsko Sedlo (Sella Nevea). Nato sem se zapeljal še na Mangart Ker se bojim višine, mi je bila vožnja na Mangart vse prej kot prijetna. Še dobro, da ob sestopu ni bilo nasproti vozečih vozil. Vožnja proti domu (Log pod Mangartom, Bovec, Kobarid, Soška dolina, Nova Gorica) ni bila nič posebnega, razen precej turistov in dveh dogodkov, ki sta se dobro končala. Oba, ko motorist prehiteva vozilo, ki tudi samo prehiteva ( zavozi levo) : Najprej se je to zgodilo 2 Nemcema na motorju (verjetno fant in punca, oba oblečena za na plažo). Pri slapu Boka je bil ustavljen avto (jasno več kot pol na cesti). Onadva prehitevata avto pred njima, nakar ta avto obvozi parkiranega. Malo naprej vozim v koloni, spustim mimo Italjana na enem starejšem cestnem motorju, se še pozdraviva. Na cesti gruča kolesarjev, Italjan vozi preveč za kombijem (nemški turist) in ne vidi, da bo kombi obvozil kolesarje. Ko je Italjan vzporedno s kombijem, kombi zavozi levo in se v zadnjem trenutku umakne nazaj na svoj pas... V cca 10tih urah sem prevozil nekaj več kot 430 km... LP Andrej

Pa se ti si drugi H.C. Andersen.

Bliža se

Tele epizode se splača pogledat. 1, 2, 3, 4, 5,... Tobro editirano, in zabavno. Tud Slovenija je notri, Jadranka, itd.. V tej epizodi je SLO Aja pa podnapisi so lahko ENG. Enjoy!

Kje piše,da je Mitas ST guma? Nevem sicer kakšen motor imaš..., vendar roadsmart in mitas sportforce+ primerjat ...,ni primerjave.., vsaj zame osebno gre + tisti gumi,ki ima seveda gor +

jest bil najbolj zadovoljen z conti trail attack

Za pizdarije delat js ne rabim v Zasavje hodit (ne bo slo, popoldanski siht...)

Saj vem, da je bilo o kampih že kar nekaj napisanega, ampak te njihove spletne strani so bolj boge, ali pa jih sploh ni, tako da si ne znam kaj veliko pomagat.. Zanimam me sledeče. V kateri kemp je najbolje it, da si še vedno v neki normalni oddaljenosti od proge, tako da se da tja v 15-20 min priti peš in da je solidno urejen. Se pravi, da so WCji in tuši kolikor toliko poštimani in čisti. Nisem še nikoli bil na dirki v Brnu oziroma nasploh še nisem nikoli kampiral na Češkem tako da mi niso ravno poznani njihovi standardi. Vem le, da naj bi bil kamp Start največji in da to pravzaprav sploh ni kamp ampak impoviziran kamp plac, ki je v uporabi samo za MotoGP vikend. Posledično so verjetno tudi wcji in ostalo precej improvizirani, prenosne kabine mogoče? Ne da bi se hotel delat finega ampak glede na to, da grem gor primarno gledat dirko in ne pijančevat cel vikend, bi mi precej pomenilo, da sem v kampu kjer so te zadeve kolikor toliko poštimane. Nimam se namreč kakšne posebne želje cel vikend gibat po poscanih in pobruhanih kemičnih wcjih . Tudi nič hudega, če se v kampu ne dogaja tako veliko.. Itak bo kar nekaj poznanih v mapu start in bomo tako in tako tudi tam, v središču dogajanja.. Le odpočit in stuširat bi se šel nekam kjer je urejeno Kaj torej priporočate? PS. Grem z avtom, ampak razmišljam da bi zad zapregel prikolico in peljal sabo tudi motor. Kako je z varnostjo, se gor kej krade al ni straha imet motor v kempu?

...simpl je tanartabul....

5.dan: je bila že sobota, sem mal razmišljal, kako jo bom kar že domov potegnil vendar sem na karti našel še en tak hrib, da se mi je zdelo vredno mimo peljat pa vprašat kakšnega domačina, če gre slučajno makadam gor. Torej, štartal iz Buškega jezera proti Livnu, čez Glamočko polje, po kolovozu na Veliki Vitorog, in s hriba po kolovozu oz makadamu proti Mliništu, nato spet asfalt, na Mrkonjić Grad, Bosanski Petrovac in prespat v Vrtoče. Gospa v najlepših je za zajtrk postregla vse domače, od marmelade, mleka do špeha, OK razen pomarančnega soka. Imajo tako lepo novo hiško, je rekla naj ji naredim malo reklame v Sloveniji, pa sem ji rekel no prov, ker je bilo res fajn za jest pa v redu app in sploh ne drago. Tu je njen FB naslov https://www.facebook.com/apartmanijozic, nočitev z zajtrkom je bila 17€ (za tiste ki hočjo zmeraj do centa vedet kolk kaj košta). Zadnji pogledi na Ramsko jezero... V smeri proti Tomislavgradu oz. Livnu glavno cesto večkrat prečka ena romarska pot, vsaj po slikci na kažipotu sodeč, gre za eno znano dekle, ki ji je ime Marija. To bi bila za taglavne ase s tega foruma ala Ni3ous & Co. mogoče lepa turca. Sem se zapeljal kakšen kilometerček po njej ampak je pot potem padla strmo navzdol, mogoče, da je blo vozno ampak nisem poskusil, da se ne bi slučajno zgodil, da bi dol ostal...Slikca spornega dela, kjer sem rekel ne,ne, ne tiščat v nesrečo, je preozko, da bi lahko obrnil... Nadaljujem po asfaltu na avtopilotu nekam proti Livnu,... čaki mal, a nis ene slovenske zastave na parkirišču vidu?!, obrnem motorček po enih 200m nazaj na parkirišče... in res, dva Mariborčana - par na enih takih hudih triciklih - iz Albanije nazaj v MB. Zaslužita si gladko vsaj 2 fotki tule, klobuk dol! Smo malo poklepetal, jaz sem kofe spil, onadva pa pico pojedla, valjda rabita nekaj vase vržt. On je bil tak tehno frik, je imel sončne celice čez prtljago razgrnjene, ona je bila pa tud fejst :-) OK, grem naprej, za Glamočem se mora odcepit cesta, upam da makadam na V. Vitorog, 1906m. Po nekem čudežu udanem s prve, preverim še pri prvem možakarju, ki s koso kosi travo v bregu. Se malo razgovori, da je gor opuščena vojaška baza in da gre cesta res prav do nje na vrhu. Takole se je začel, ko je bil vrh še dost daleč... Tole je že bolj proti vrhu, vreme in razgledi so bili res odlični. Aja, pa vmes ob poti na travniku še znak zabranjen pristup, mine, (ampak nisem slikal, ker sem se že tako čist preveč ustavljal) OK, pripeljem na plato gor zapuščena karavla, par rovov v hrib, sem moral mal raziskat če je še kdo ali kaj notr ostal...Po mojem so rovi na drugi strani hriba spet ven prišli, ker se je malo svetlikalo na Stopim v rov, čelno lučko sem itak doma pozabil, pržigem fleš lučko na mobilcu, s katerim sem tole vse fotkal in grem naprej. Bolj, ko sem šel not, bolj me je blo strah, hehe, stopim v eno stransko kaverno iz glavnega hodnika, hočem nekaj slikat, nekej narobe tapknem po telefonu in fleš ugasne... Je bilo notr takole, kot na fotki spodaj, me je kar mal sr... prijel, kje sem, kje stojim, a bo kakšen okostnjak name padu, a se bo kaj udrl pred mano, a bom na drek al pa še hujše - na mino stopu ....Se čez par sekund mal skuliram, najdem in prižgem lučko na mobilcu, naredim par fotk in grem nazaj proti svetlobi, uff, končno!!! Strah ima res velike oči, je pa res, da gor itak ni bilo nobenega, ki bi ti lahko pomagal. Vrata, enih 25 cm debela, tečaji vrat tudi enih fi100mm, kar zanimivo za videt... Sledi spust v dolino, del grem po isti poti nato nadaljujem naprej po drugem makadamu, ki ga kar ni in ni konec. Vozim, vozim srečam nobenega, nato le asfalt, pridem ven nekje pri Mliništu. Grem na eno čorbo, pivce, ker sem že malo dehidriran. Nadaljujem proti Vrtočam, prespim v Čardaklijah, (glej 1.dan) in se v nedeljo opoldan vrnem domov k svoji ženskici. Vielen dank za branje "zadnjega dela dramatično napete pustolovščine" in lahko noč.

Guma je bila zamenjana (zračnica), brazilci so delo opravili odlično. Delavnica se odpre ob 9h, ob 9:30am je bil motor že pripravljen na pot. Fantom sem raztalal šteko piva in si hitro pridobil še nekaj novih kolegov. Vprašate za ceno prevoza motorja in menjavo zračnice? 25GBP! Tako je, medtem ko je AA (britanski AMZS) želel 170GBP samo za prevoz motorja, so tile fantje vse zrihtali za 25 funtov. Neverjetno. Če bo kdo imel težave v Londonu, naj jih kar pokliče. Omega Bikes je ime podjetja. In ker sem planiral en vikend izlet, pa mi je prazna guma onemogočila štart v petek, sem zato štartal v soboto takoj po prevzemu motorja. Šel sem v Bournemouth, na obalo VB in si imel priložnost ogledat britansko pojmovanje plaže. Hehe. Niti ni bilo nevemkako zelo toplo, a plaža nabito polna. No, fish and chips imajo res super, za 8GBP sem dobil celotno kosilo. Value for money, bi rekel. S kolegico sva se potem odpeljala proti nacionalnem parku New Forrest, kjer so glavna atrakcija divji konji in krave. Ti se prosto pasejo po parku in nobeden ne skrbi zanje. Potrebna je seveda posebna pozornost pri vožnji, saj radi hodijo po cesti. Tisti, ki ste bili kdaj na Norveškem in Finskem, ste najbrž vajeni podobne zgodbe s severnimi jeleni. Tole je bila moja sopotnica zadnja dva dni. Glede na to, da je bila tudi prva sopotnica je bila izkušnja zanimiva, a vsekakor sem se uspel prepričati, da je ta motor primeren za potovanje ene osebe. Da se seveda narediti tudi kakšen izlet s sopotnico, a vsekakor ne poti okoli sveta. Prevozila sva cca. 500km, en tank bencina po 1,15GBP na liter, zapravila pa le nekaj funtov za hrano iz marketa in seveda bencin. Kampirala sva na divje, ob 22h naju je policaj sicer spodil iz obcestnega postajališča, zato sva šla v bližnji kamp, tam prespala in se zgodaj zjutraj spokala ven.

Dragginske sem kupil, pa še vedno raje ene stare nataknem. Saj kevlar je intakten, le spredaj na stegnu je jeans strgan, to je pa itak modern. Klinc pri teh novih đinsih je, ker so delani modno z nizkim pasom. Pod prvo mi gre na one (ne bom qrc pisu, k se ne spodob), k' je foršlus krat'k pa ne dost globok in potlej tm okol grmovlja mečkaš in iščem tisto zmečkanino, pa nkokr se ne da orng uscat, pa de se ne zmočš. Glih dol do kolen se mi jih pa ne da vlečt. Nevarno za ostali promet! Pod drugo imajo nizek pas in to je tok fajn za ledvičke prepihat, če nimaš glih dokolenčnga reklca. Za tiste, k se furajo šele pri +35 vseena figa, za tiste, k' uživamo tud v jasnih nočeh brez prometa al pa zjutri, ko večina vas še drnjoha, pa ni več tolk fajn. Mislim, da se bom kmalu na gorenskem oglasu, pa dal nekaj po svoji zamisli delat. A majo še kešno lepu negravžno farbo tekstila al sam blue jeans?