Dvorana slavnih

Pred zaključkom pa nekaj vtisov v sliki: Upam, da vam je všeč dosedaj.

Da vsaj malo preženem tole žalost od vremena. Včeraj sem raziskoval zakotne kotičke dežele kranjske. Kraji med Velikimi Laščami in Velikimi Blokami Grad Turjak LP

https://youtu.be/MlN2GHD56y0

Jaz sem se danes peljal z vlakom od Rodice do Trzina. Nepozabno je bilo. PS: sorry . . . nisem videl, da je forum z moto tematiko in ne forum ljubiteljev zeleznic

Ma ne si mislit da ko bo mel 70 se bo kaj spremenu karmen ti mas vecjo izbiro salam na vikiju kot v mercatorju :grim :grim

Oiler si lahko sestavite sami za manj kot 15€. Liter olja za verige motornih žag je pa tudi precej pod to ceno. Prepričan sem, da sistem za 150€ ne opravi mazanja nič bolje kot DIY za 10-15E. Kobra!? ja zanimivo, imaš pa cevko napeljano preko več kot pol motorja. Pišem pa zato, ker sem po 30K kilometerskem "poizkusnem delovanju" končno nabavil samolepilne blazinice za kable im bodo tudi moteče vezice na nihajki "čudežno" izginile .

CONTITRAILATTACK 2 Super guma, naredu 10.000km sprednja zlizana po robovih do konca, zadnja ma pa še mal robov, drgač sredina pa še OK. Največ sem jo skuru, če greš z objestneži po jadranki Pred tem sem imel MICHELIN ANAKEE 3, in mi je že veliko prej, ko je imela sprednja še nekaj roba zdrsavala ko strela, potem sem hitro šaltal na contitrailattack 2 in sem zelo zadovoljen. Če ima še kdo idejo za boljšo gumo naj reče, če zdrži manj mi je vseeno, važn da drži na ovinku, sploh sedaj ko bo hladneje.

ste me zakurl, da je pred 14 dnevi tole dam pršlo ob Sv.Ana na Podpeč-jo

no evo, karmen je neustavljiva. zdej nucamo še šopek veselih štajerk ker suhih salam je baje več k zadost - pravjo

perzonlih mislm da je treba pock spraut na visji nivo, mal vec dogodka, dobacivanja, pipkanja u stroju i drugo ciko in K sta zivahno zacela

zapeljat gori pa doli preko Črnega kala-počk zapeljati preko Kačjih rid-fočk

Dobr da mam 27 in izpadem , da ne bom posiljen ce se slucajn kdaj ustavm pr vikiju

haha od 28 do 70 let se lepimo nate :grim

Končno

Ampak mal pa te le rajca, da vse prebereš

... dej mir ... ... težiš glih takrat, k je najbolj napet ... :)

ke naj si dajo duška zdej 2-3 tedne dokler mene ne bo tam :grim

Večinoma smo v grupi s tenerejkami. S hard endurami bi šlo seveda lažje po težjem terenu, vendar morda ne bi bilo dovolj zahtevno za lahke hardendure. Bi bilo pa zagotovo precej bolj naporno / dolgočasno s hardendurami pri naših tranzitih. Čeprav na asvaltu imamo včasih nižjo hitrost kot na makadamu. Po asvaltu gremo redko preko 80-90 km/h. Tranziti so bolj počitek med terenskim odseki in smo bolj na "cruise mode". -- Da nadaljujem zgodbo kakor se je odvijala.... Torej končali smo pri kraju Dabar v HR na plaži Peručkega jezera. Kot običajno naberemo drva za preko noči, ker pa je na tem mestu očitno neka kamp točka... ...to običajno pomeni, da so v bližnji okolici že predhodniki pobrali večino materijala uporabnega za kurjenje ognja. Že stara praksa nas je naučila, da je v tem primeru najbolje iskati drva kakih 500m stran, kjer se ponavadi hitro nabere dovolj odpadnega lesa brez vsakršne škode. Takole jo pretovorimo do kamp placa in običajno nam vzame kakih 15 minut in imamo dovolj kuriva za celo noč. Zaradi večernega vetra smo naredili pravo kurišče iz kamenja in naš kamp je bil zelo prijeten in vse na svojem mestu. Običajno uporabimo en ali dva večja ploska kamna, da naredimo mizico/podlago na tleh pred kuriščem, kjer pripravljamo raznorazne dobrote. Ta večer je bil na sporedu jagenček spečen v žerjavici, za prillogo pa raznorazna zelenjava spečena v alufoliji, kateri smo dodali nek sirov/zelenjavni namaz in sol za aromo. Nasledji dan smo imeli v planu odvozit še 2 manjša gorska masiva po makadamu... Najprej smo šli preko Svilaje Na drugi strani gore proti dolini pa smo prišli do 10 kilometerskega cestnega odseka, kjer so bili ovinki idealno speljani. Cesta je bila ravno na novo urejena in utrjena, podlaga je bila makadamska, nekoliko pomešana z zemljo. Ta podlaga je imela ravno pravšnji oprijem, da se ga je lahko tiščalo na polno, obenem pa je bil oprijem zelo enakomeren po vsej širini cestišča in se je dalo lepo nadzorovano oddrsavati. Če bi si zamislil neko progo, kjer denar ne bi bil problem in bi jo uredili po najboljših močeh za dirjanje z idealno podlago, potem je to to! Dobro smo jo razdevičili Pod neko planinsko kočo smo naredili popoldansko siesto in malo podremal na klopci pod drevesom v senci. V dolini smo se vozili čez pokrajine, kjer so pred vojno živeli srbi... Danes so to porušena in opuščena celotna naselja, ki jih prerašča čas. Nato smo šli še preko planine Čavinice, kjer je na vrhu oddajnik. Tu naokoli je ob stezi na vsakih 20 metrov količek ki označuje minsko polje. Table smo videli tudi po drugod, vendar tule pod oddajnikom je bilo naravnost srhljivo. Tempo vožnje je bil zelo previden, saj si nihče ni želel privoščiti npr. da nas preseneti kak skrit kamen na poti ali pa kakega poznega zaviranja in morebitnega odleta na travnik v " izletno cono". Do večera smo odvozili še nekaj tranzita in se nastanili pri slapovih Zrmanje Iznašli smo še eno jed za katero ni potrebnega piskra, saj si vedno želimo potovati s čim manj prtljage. V alufolijo smo naložili torteline, paradižnikovo mezgo, šampinjone, malo sirnega namaza za bogat okus, nato zalili z vodo, ter večkrat zavili v folijo. 20 minut v žerjavici in jed je končana. Pojedli smo odlične testenine. Priporočam, da poskusite v taki situaciji.

Ni za kej, s trobentico "letela" proti Idrji, še dobro, da je imela sesut ležaj v zadnji feltni

Počk :grim

Ja med tednom na forumu v petek>...pa pri Vikiju

...je že bilo vse napisano....+ vsi linki EM ventilček...rezervoarček za bremz olje, igla za fino nastavljanje (modelarska za nitro motorje)... par cevk ...in to-je-to.

Jp, jaz. Bolj packal od nilsa in s100. Kajpavem delal je. Če bi ga še kdaj kupil? V sili ja drugače pa niti ne.

Ma ne da se mi, pošteno povedano, še oiler kupljen mi gre na qurac (beri kvari izgled mopeda, pa še ena dodatna šara je več na njemu)...ampak ko se mora se mora. Tutoro sicer ne predlaga uporabe olja za motorne žage: http://www.tutorochainoiler.com/index.php/blog/item/114-what-oil-should-i-use

Ne boš, ne skrbi, razen če te bo kateri motorist (ne motoristka) .

Zbor se začne v torek 8.9. in traja do nedelje. Krog okoli jezera je zaprt za avtomobile, vozijo le busi in seveda motorji, pa še to vsi v eno smer (nasprotna smer urinega kazalca). Če prideš z avtom so na južni strani parkirišča kar na poljih in je nekaj malega za plačati. Dobra varijanta je tudi vlak, ker je postaja takoj zraven glavnega dogajanja, vendar ker ni več lokalnih vlakov, nisem prepričan če mednarodni tam ustavijo 100%. Ko sem šel okoli božiča v Beljak je vlak v Faaker see-ju ustavil, pa čeprav na voznem redu to ni pisalo tako, da..... Mi gremo vsako leto družinsko z avtom in od parkirišča do Harley Village je 5 min peš.

Ja, ti tipi tam gor na Vikiju....... Kr neki mutijo Mladi, stari, nema veze :grrr ..

MOTORJI KI VAM BODO NA VOLJO ZA TESTIRANJE MED 5. DUCATI FESTOM: 3 x Multistrada 1200 S 1 x Hypermotard 1 x Monster 1200 S 1 x Monster 821 Stripe 1 x Scrambler Full Throttle 1 x Scrambler Icon

"Fora" je v poznavanju predpisov. Ker je na tem forumu veliko preveč nabijanja in podajanja delnih ali celo zavajajočih informacij. In potem nekdo misli, da se nekomu vzame motor, nekomu drugemu pa za isti prekršek izda plačilni nalog. Ne gre to tako po domače. Ampak se bo z ustreznimi informacijami tudi to razjasnilo.

Fočk če ti organiziraš :grim in kakor sem razumel Pika moraš tud vse plačat.........ja men je res ajnfok

Tale jadranka mi že kuri tretji par gum letos...ne štejem več

Lahko ti mojega slikam...samo povej, kaj za ozadje....v garaži, na dvorišču, po Kmetovo z zadnjim kolesom v potoku, po Damijevo z umetniško dodelavo fotografije....ne morem ga pa po Snecerjevo...spucan kot iz trgovine. :blink:

Tudi jaz imam ščitnike na kolenih na jeans hlačah. So pa vstavljeni v notranje žepe. Sem mnenja, da je sklepe treba čuvat (pri padcu in proti prepihu, ščitniki so tudi za to dobri). Niti meni v jeans hlačah ni nikoli prevroče, da bi rabil še kakšne dodatne zračnike. Ko se ustaviš - mogoče, med vožnjo nikoli.

ista znamka ... bljak, pljuc .. zgrožen sem :krneki: niso vse take, jih je pa velik

lahko ... če zravn napišeš POČK

Vpraš tistega ki ima Versysa .....

Občasno kupim wurth-ov brake cleaner...........................pazi kaj čistiš z njim ker je kar agresiven ,zna puščat bele lise po črnih jeklenih ali alu delih ,preverjeno . Oziroma takoj očistit da ga ne puščaš gor ,saj pa v vsakem primeru zelo hitro hlapi.

:closedeyes: :closedeyes:

Vse kar je več oblačnosti od tega na sliki niso Dolomiti!! Ta vikend je bil pa res erotika. Na vrhu 22°C!

Jaz sem pred enim tednom in pol tudi imel skoraj brez oblačka na Passo Giao Pa malo je teklo od mene, samo ne od vročine :grim

Ja, čas bo pokazal... Da bomo imeli v prihodnosti velike težave. Scarabeo

Od tega 59 moških, 8 žensk in 4 otroci .... In bežijo družine ???? Svizec pa še kar naprej zavija čokolado. Naj branijo svojo domovino in ne da prvi bežijo.... To NI bežanje ampak načrtno napadanje EU in vsiljevanje svoje vere in svojih nazorov...

Hola, IMHO najboljši komentar včerajšnje MotoGP dirke: če jokaš, se ti čelada Rossi...

bogi reuček .. dež je padal in on je meu kaplce na vizirju in ni nč vidu ... meni, ki sem amater, se mi ni nikoli zarosilo pri hitrostih nad 100 km /h ... če nimaš drugega izgovora, si ga moraš zmisliti :krneki:

Če boš prebrala natančno moj post je notri napisano prav to kar trdiš na nekolikodrugačen način :-D

al pa tole od moje Kaye...pa prijeten ogled želim.

Nekje sredi noči se je začelo bliskat in rahlo grmenje se je slišalo iza planine. Padlo je nekaj kapelj dežja, zgolj toliko, da smo jih poslušali kako padajo na cerado. Volkov to noč nismo več slišali. Noč je minila brez nadaljnih zapletov in smo se lepo naspali. Zjutraj me je prebudil prijeten pogled, sonce je vzhajalo iza planine in senca se je počasi umikala soncu. Kmalu zatem je iz druge strani priromalo par sto ovac in kaj hitro sem pomahal čobanu, naj pride na šluk kratkega. Tako smo malo poklepetali o življenju v planini... Vprašal je " jel ste čuli vukove?" Kasneje je povedal da je prenočil v planini za sosednjim gričem in je slišal isto krdelo volkov kot mi. Nato smo se spakirali, da se odpeljemo še preden pritisne sonce na naš tabor.. Pot nazaj nas je peljala čez nekaj "filtrov" proti dolini. Vzmetenje je ponekje delalo na polno. Ker se iz severo zahoda ne pride drugje na Dinaro, smo naredili tranzit proti bosanskem delu Dinare, tako da smo se odpravili preko Bosanskega Grahova. Na zemljevidu dokaj velik kraj, je v resnici bolj mesto duhov, zaradi posledic nedavne vojne, je veliko stavb porušenih in veliko ljudi izseljenih (srbi), ostale so le prerešetane/požgane stavbe in nekaj bosancev. Ljudi vidiš le v edinem odprtem kafiču v mestu in na glavni ulici kjer posedajo domačini v senci in klepetajo. Malo pred krajem Luka v Bosni, smo se zapodili desno v hribe na makadame Edini gumidefekt na tripu smo si vzeli v izi kot pavza Par ur smo porabili v še eni dolini, ki je bila slepa in se ni dalo priti na vrhove Dinare. Kaj preveč po brezpotjih tu ni za riniti, možnost min je prevelika. Ko iz makadama pot preide v kolovoz in ko začnejo izginjat tudi sledi po travniku, je zadnji čas da se obrneš in prenehaš z raziskovanjem. Sedaj ko gledam sliko in vidim prekrasno potko na desni, mi je žal da nismo tudi te raziskali do kam bi nas pripeljala. Vem da se po njej ni dalo nadaljevati po grebenu dinare proti jugu, ampak vseeno. Nato smo morali zopet na asvalt proti jugu in pri kraju Gornji Kazanci skozi eno vasico na makadam in proti planini. V vasi smo se ustavili in vprašali za pot. Prijazna bosanca sta nas počastila še z rakijo medtem ko smo klepetali. Sicer delata v Avstriji, v Bosno pa prideta le poleti za en mesec. Celotna regija je dokaj zapuščena in ni prebivalcev. Pred vojno je bilo to območje kjer so živeli srbi, vendar so morali oditi. Njihove hiše in zemlja so opuščene. Srbi se sem zaradi trenj ne morejo vrniti, drugi pa nimajo pravice do tiste srbske zemlje. Tu ni ničesar in še dolgo se tu ne bo razvijalo nič, ker ni ljudi in gospodarstvo ne more funkcionirat, do večjih krajev pa je predaleč. Po dolgm vzponu v planino iz vzhodne strani, smo le bili nagrajeni. Uspelo nam je priti na vrhove Dinare, ki se sicer razteza kakih dobrih 40 km po meji med Bosno in Hrvaško. Gre za gorski masiv po velikosti skoraj primerljiv z Triglavskim narodnim parkom. S to razliko, da tam nikogar ne moti, da se voziš z motorjem Na vse strani toliko lepot, da kar nisi vedel v katero smer slikati. Tudi poti so po planoti precej razvejane in dobiš pravi občutek kako velik je ta gorski masiv. Rad bi se še enkrat vrnil tja ter prevozil še preostanek poti. Bilo je sredi popoldneva, precej smo že odvozili ta dan in bili smo že utujeni. V dolini je pritiskalo 35 stopinj +, na planoti pri nekje 1200 m nmv, pa je bil prijeten vetrič in ravno pravšnja temperatura za počitek in osvežitev. Zopet smo uživali odmaknjeni od sveta, vse kar si slišal so bili le zvoki narave. Vsak od nas si je našel svojo plosko skalo in prijetno odtaval z mislimi in malo oddremal. Po počitku nas je čakal na določenih predelih dokaj zahteven spust proti dolini v smeri za Peručko jezero. Bolj ko smo se približevali civilizaciji, boljše so bile makadamske poti in temu primerno tudi višje hitrosti. Tako smo ga odslajdal do kraja Dabar Par kilometrov naprej po makadamu smo našli naše prenočišče pod zvezdami ob topli in čisti vodi Peručkega jezera s tem razgledom. Kopanje je bilo čudovito in cel dan smo si obupno želeli, da najdemo primeren plac kjer bi se lahko vrgli tudi v vodo. Vsaj na kake 2 dni se paše mal umit

10.8.2015 Ob 9ih na pot....prvi postanek most na Tari in Zipline ....no sj ne da bi bil kj super posebnega in adrenalinskega, ampak vidiš pa kanjon Tare z mal drugačne perspektive (sm k neb blo treba čakat, da se zvrstijo vsi tisti Izraelci, cel bus pa vsi po dvakrat... .), srečala motorista s sopotnico iz Sarajeva, d ni blo dolgčas med čakanjem, pa še pol nama je rešil par eurov, ko je par minut pred nama nabasal na eno od miljavžnt radarskih kontrol (tolk polcajev kt v ČG vidš v enem dnevu jih pr nas cel let ne ). Ko sva se odzipala pa naprej....Plevlja-Bijelo Polje-Berane-Rožaje-Andrijevica- manastir Durdevi Stupovi (manastrirjev v ČG kolkor hočeš)-malčka pri Plavskem jezeru-Podgorica-kanjon Morače....kje so to cesto nardil , vsekano v živo skalo, tle naju je mal opralo (optimista sva šla brez dežjakov ), glede na okolje nič kaj prijeten filing-Kolašin (na pumpi srečala enga s KR tablico in ga usmerila nazaj od kjer je prišel, če se glih noče tuširat)-Moljkovac- po kanjonu Tare nazaj do Žabljaka. 11.8.2015 Zjutraj najprej proti Crnemu jezeru...od parkinga treba enih 700m peš (bi bl pametno nardila, če bi šla v civilu, glede na to, da ni blo daleč od najine baze), ampak tok zgodi ni blo sile, ker je po gozdu in v senci in tud folka ni blo še.Ob poti vsake 10 metrov stojnica z borovnicami, malinami, robidami,gozdnimi jagodami, gobami....Po fotošutingu ob jezeru pa naprej po ruti za ta dan- Šavnik, Rubeži-Nikšič-čez carski most na Zeti-manastir Ostrog (kljub zgodnji uri in sredini tedna folk čaka v kilometrski vrsti na vročini za v manastir , kupila samo en magnetek za spomin in gas nazaj v dolino-Podgorica-Nikšič (spet je začelo kazat na dež bolj ko sva se bližala Durmitorju, vseen sva se odločila še enkrat čez Durmitor)-Plužine-Trsa....in spet pranje, tokrat konkretno čez cel Durmitor ki kar naenkrat ni bil več tko lep, sploh k ti začne tečt v usnje in je temperatura sam 15 stopinj :angry: ....ampak smo preživel in rainmode je zakon hahahha

Nekaj vtisov in fotoutrinkov z najinih 3.200 kilometrov dolgih devetih dni Črne Gore (z dodatkom Bih, koščkom Albanije in Hrvaške....so bile ravno na poti ). 8.8.2015 Spakirana štartala točno ob 9.00 iz Domžal, tokrat sem tud jaz dobila na zadnji zic torbo, da ne bom tko komot k ponavad .....in sva šla....Domžale-Lj-Ivančna Gorica-Žužemberk-Dolenjske Toplice-Metlika-Vojnić-Glina--Prijedor- Kozara....pogledat NP Kozara s spomenikom....-Derventa. 9.8.2015 Zjutraj naprej proti Črni Gori....Derventa-Doboj-Tuzla-Sarajevo (bomo šli drugič mal pobližje pogledat)-Pale-Brod...pol sva pa mal sfalila in se šla mal vozit po ovinkih do Gacka čez NP Sutjeska ....in spet nazaj po isti poti do odcepa proti ČG....zadnjih par 10 km pred mejnim prehodom Ščepan Polje je katastrofa od katastrofe, amortizacija mi bo večno hvaležna po moje. Cesta je v gradnji; zemlja, makadam, luknje, mal asfalta in fensi avti ki se ne umikajo, dobr da ni blo še mokro. Na meji...khm če se ji lahko tko reče glede na kaos sva dokaj hitro prišla čez, potem pa prvi kanjon juhej....kanjon Pive s HE jezom (en ata je gor težil no pikšrs, sm sm že nardila svoje ) in Pivsko jezero. Potem pa za Trso ....nora panorama in pot čez tunelčke vsekane v živo skalo, ko se dvigaš od Pivskega jezera. Malo sva bila že pozna zaradi lutanja pred mejo, ampak sva za to dobila sončni zahod v Durmitorju .....hudo lepoooooo (sem bo še treba, pa še temperatura poleti je znosnih 20-25 stopinj), kljub ozkim cesticam in živalim za ovinki. Že v temi (zarad miljavžnt fotk po poti) pridrsala do Žabljaka in kar na pumpi vprašala, kje bi se dalo prespat....sicer je Žabljak v tem času zabasan s turisti, ampak za 40EUR na dan sva dobila superduper nov apartma neka slaba 2 km iz centra v čist novi hiški za naslednje 3 dni (Apartmani Šarović, priporočam).Zjutraj dobiš še budnico ob sončnem vzhodu ....ofce vsepovsod okol hiške pa kaka krava