Dvorana slavnih

Cudna so bozja pota, oz. Gozdne ceste.... Nedeljskih 6 ur z motiko v druzbi TTR-e od LJ, preko barja, sume, Rakeka,sume,Planine, sume, Kalc, sume, Laz, sume, Vrhnike, barja nazaj v brlog. Sumo sem omenil? A ne? Daroval sem maso vulkanizerju v upanju, da ne bo uporabil kriza namesto montirke... Vejica miru za spravo med gobarji in enduristi. Kola je blo...

Petkova dnevna furca: S prjatlom se dobiva na rakovški pumpi. Greva se peljat. Kam ? Za Jadranko napovedan veter, za južne kraje dež. Na severu je lepo vreme. In pade odločitev - greva na en pir u Prago. Seveda prvi dan še nisva pršla do tja, sva pa vidla interesantne kraje in predvsem ceste. Po AC samo do Krtine pol pa samo po navadnih cestah. Obisk rdečega bikca Nato proti Češki. Spanje v Trebonu pri Slončku. Impresionirala pa me je avstrijska cesta 119, ki prečka Mühlviertel. To bo naslednja destinacija za dopust. Prvi dan samo 530 km. Se pozna ,da je kratek dan. Sobotna fura: Trebon - Praga - Pribram - Nepomuk - Železna Ruda - Passau in spanje v Gallspahu v vaški oštariji. 450 km v sončnem vremenu in ob relativno toplem vremenu za tiste kraje in ta letni čas. Cilj uresničen......... Karlov most Enkrat se bo treba it zmasirat..... Taka gužva, kot da je to edini most v Evropi.

Pri Bartogu si pogledal? Še enega reporta nisem spisal ornk do konca, pa je že drug na sporedu. No iz HR tripa, smo šli potem proti domu bolj po asvaltu, tako da se seveda ni toliko dogajal zato niti ni nekega materiala.... Ta vikend smo pa malo bližje rovarili, nekaj v znamenju 5 let grand enduro... ja 5 let ga že rijemo naokoli....

Mega tereni, vse časti kolovodji ... tlele po moje gruntata kuko bi iz japoncev naredila kej tazga k je ktm tole pa je klanc ... tole je pa blat; z velikim "B" vrhunska namestitev, zabavna družba, fenomenalni tereni; zadovoljen sem.

Skoda . . . ni ratala tko kot bi si jest zelel

Nedeljski off road vtisi brez gps se da še izgubit

... takole pa škržati pustijo svojo obleko... ko so se preveč poredili in jim postane premajhna

...letošnja z dopusta: Na krilu pripeljal sonce z neba ...brez sončnega zahoda ne gre: Juti pa spet...

ceu prauličar si ratu...itak sm ti fouš lej sliko sm najdu (vun iz spomina sm ti jo telepatsko izvleku)

Ker me je letos zdravje precej omejilo, svojo sezono prav začenjam šele sedaj . Ker je popoldne bil napovedan dež, sem se zjutraj na hitro najedel in malo po 9h že od doma proti Laškemu od tu pa naprej do Zidanega mosta in Radeč kjer je Yamaha prvič pozirala ob Savi: Po Radečah pa v breg in čez Šentjanž in Krmelj do Trebnjega pa še enkrat v breg in do Žužemberka: Najprej ogled spomenika padlim med NOB na desnem bregu, nato pa še na levi breg kjer je ob cerkvi Sv. Mohorja in Fortunata še spomenik domobrancem oz. žrtvam "naslija" oblasti po vojni (zdaj pa bodi pameten ): Ob zgoraj omenjeni cerkvi je morda eden še najbolj pametni demoliral in v škarpo vzidal tisto zaradi česar se še sedaj delimo na "rdeče in bele" (pa ni še nikomur prineslo nič pametnega) : Yamaha pa se ni sekirala in je raje pozirala Sledila je še vožnja nazaj proti Trebnjemu... ...pa še naprej čez Mokronog in Sevnico do Planine pri Sevnici: Ker so oblaki že resno grozili, sem (kljub idejam o podaljških) še mirno odvozil do doma, kjer je sledilo čiščenje "mrtvakov" (mušic), mazanje verige in pokrivanje "zmrzljivke" do naslednje vožnje: Srečal sem kar nekaj moto kolegov, pred Žužemberkom (nazaj grede) pa eno grupo 15-ih (malo gor ali dol) sotrpinov (pridno pozdravljal) Zdaj pa samo upam na suho in sončno jesen

Komaj se konča WSBK prva dirka, dobim poziv od dragega prijatelja (ne bom ga imenoval, ker ne vem, če je doma povedu kam gre ), če bi se šu kj peljat. Težje je svinje nagnat v koruzo k mene na motor. Pogledam v nebo in si mislim, sj bo (pa še rima se ) . Skokec v kengurujćka in škronce in odskakljam do garaže, kjer konji že rezgetajo saj se veselijo jezditi z menoj. Dobiva se na Dolgem mostu in z laganim kasom proti Vrhniki. Potem malo pojačamo tempo, saj se je ena avto neki kurču skozi ovinke proti Logatcu. Za par sekund sva mu pokazala hrbet in naju ni več videl (itak po omejitvah ... op. av. ). Sportsko lagano do Grčarevca, potem pa mal živahnejše do Planine... tam seveda 50 ... potem pa iskrivo do Postojne. Tam postaneva, se okrepčava s kawo in mi podari nekaj daril iz obiska dirke iSLE OF MAN, izroči pozdrave Syksa, barvito opiše dogovivščine... in lej ga zlomka ... kaplce začnejo kaplati. Zgrožen in ogorćen sem biu. Ampak, dobra družba vse ublaži. Po prijetnem druženju, zajahava konjiče in se po mokri cesti odpraviva proti Ljubljani. Ker je moj prijatućek vešč motocikla, saj je po Angležiji tut po dežju vozu, me prehiti in v meglici ga vidim še nekaj sekund. Sam sem po mokri cesti posran, prizam in se ne kesam . Ko se vrnem v Ljubljano, seveda v pralnico na AC, kjer srečam še drugega prijatućka, ki je glih v službi. Grem splahnt motor in na pogovor v avtopralnico, kjer mi častijo kawo. HVALA Po kratkem klepetu zaćnejo kaplce kaplati in skočim na motor, ter na obvoznico mal spihat (po omejitvah seveda, op.avt.) in v garažo na končno obdelavo in mal zeleno ketno pošpricat Tok za dons ... pa zase se brigite Sliku pa nism, ker sem si vse zapomnu ... pa itak vas ne briga

Lepotica in zver popoldne na Krasu:)

POČK in dalje. Soncu naproti

Prihaja:

Mi je blo neroden priznat Danes se pa tudi jaz motoristu . Zjutraj že ob 7:00 na pumpi kontroliru tlak v gumah, pa pridem nazaj do motorja pa ene vlke dežne kaple na tleh, si rečem oblečt se pa nazaj domov :d. Pa sem si spremislu pa kar porti Velenju in nato za SG. Malo je porosilo pa nč drucga, potem pa čez Vič, Wolfsberg, Zeltweg, in v Spielberg pogledat Red Bull rign, nazaj pa čez Turraherhohe, Relkirchen, Volkermarkt, Pliberk, Lavamund, in ker bil že tako blizu, skočil še na Golico. In ker mi še ni bilo dovolj, grem na Dravograd, potem pa na Ravne in Črno na K. na Sleme in nazaj do Veleja. Čudovitih 519km je blo za mano :).

še belo snežinko pojte, pa vas dam na ignore

Še vedno ena mojih najlepših

. .... tud mal "sapice" je blo ...

Vcerajsnja Jadranchicha do Maslenice...privez pri Dinkotu in Brankotu... burje je bilo tocno tok kot je pisalo... Kola je blo... ... ko budali samar

Evo, Ženi za rojstni dan. Ker ima rada čokolado nisem lih šparal z njo, kar se vidi tudi na krožniku. Dober tek.

naum te lajkou .. blokirou te bom

yess yesss

UNlike !!!!!!!

Električne servo-zavore, ki jih je BMW imel na RT-jih letnika 05 in 06 so bile predmet precejšnjih kritik in so jih zato tudi opustili. Tako so od letnika 2007 dalje na RT-je vgrajevali t.i. Integral-ABS II proizvajalca Continental. Kaj je največja razlika med njima? Prvi sistem je imel električno gnano hidravlično črpalko za celoten zavorni sistem in tako je bila potrebna moč na ročiči prednje zavore za cca. 50% manjša, kot na običajnih zavornih sistemih. Največji problem teh zavor pa je bil, da si v primeru izpada sistema ostal tako rekoč brez zavor. No, imel si zavore, samo potreben pritisk na ročico je bil enormno večji (podobno kot če zaviraš avto, ki mu ugasneš motor). To je bil kar resen problem, saj je bilo zabeleženih kar nekaj takšnih izpadov sistema. Integral-ABS II tako nimam več na sprednjih zavorah servo ojačanja ter delujejo kot običajne zavore. Ima pa zato še vedno električno servo črpalko za zadnjo zavoro, ki pa v primeru okvare ne vpliva na prve zavore. Druga največja razlika med sistemoma je cena. Če ti crkne prvi sistem, si ga najebal, saj je bil nov nadomestni modul preko 1600€. Verjetno se ga da popraviti, ampak da bi človek tvegal in dajal takšen sistem v popravilo enemu garažnemu mojstru in tvegal da nestrokovno popravilo privede do popolne odpovedi zavor....I don`t think so! V primerjavi s temi zavorami, je kasnejši Integral ABS II mnogo cenejši in manj kompliciran (in tudi precej lažji, po kilah mislim!) Tretja največja razlika pa je vdrževanje. Redna menjava zavornega olja in odzračevanje na prvem električnem servo sistemu je komplicirano in ga je malo težje doma izvajati. Pri Integral-ABS II je menjava zavornega olja in odzračevanje praktično enako, kot na vseh drugih motociklih. Jaz imam RT-ja letnika 2007 z Integral-ABS II in 180K km prevoženih, pa zaenkrat težav z zavorami še nisem imel, delam pa vse servise doma sam! Moja sklepna misel: Lahko da so vozniki letnikov 2005 - 2006 zelo zadovoljni in brez okvar na zavorah, ampak jaz osebno bi se vseeno izognil tem modelom......moje mnenje pač. Lp.

sj ribe se tut zase brigajo

Pljuc, pljuc na winter !!!

Se mau pa . . . WoooHooo

Zase se brigite

No pa se mal pošopirmo ...........včeraj dobim klic gremo,ja bemti delat sem začel a je dopusta v izobilju šefa nažicam za prost dan in danes zjutraj se z UnionJackom dobiva v Murglah,Pregledava vremensko sliko in Kras je odpadel prav tako pršutek,slika je bila čistejša proti rodnemu kraju ,zato jo ucvreva preko Kočevja,kjer je obvezni postanek na Rudniškem jezeru Jacka je zeblo,kaj ne ve da smo šli v Medvedovo deželo peljem ga v moto trgovino kjer si kupi škrjanček barve dežkota ...... in naprej proti Kolpi ,čez mejni gladko do Lokev kjer imamo foto šuting po kratki pavzi do Krka in najlepše plaže na Krku.....Stara Baška.... Itak sem se zakopal s temi Mitaskami do izpuha in komaj motor izvlekel ven,UnionJack komentira......zdej vidm zakaj Dami34 skoz jamra ko se vozi s tabo Še mal po stranskih poteh ..... Domov jo mahneva okrog riti v žep,namesto na Rupo na Pasjak,Kozino preko Dutovlja,Vipave po Rebernicah do OMW Postojna kjer se sonči inventar Maus Za na koncu pa se UnionJack izprsi kot vedno in počasti večerico ,hvala Jack .....vmes pa poberemo še Damija34 ki je kot vedno visel na servisu a kaj čmo Kawasakijevci smo bili tokrat v večini Z UnionJackom prideva domov že v trdni temi po prepeljanih dveh ovinkih in 500km ,lp

Sam mal gledam tle. Briga me pa nč!

Danes okoli 6h dva modela iz Viča proti centru z avtomatikom ter pony expresom? Tok lepa a3 ter pe že dolgo časa nisem videl

Pride zelo prav. Mi je že počasi spuščala nova pnevmatika po montaži in kasneje zaradi ostrega tujka zapičenega vanjo. V obeh primerih te sistem opozori, če tlak pade na 2.0 ali nižje (prvo oznaka za težave s tlakom pnevmatike in rumena lučka, kasneje pa utripajoča rdeča, če je tlak izven meja še dovoljenega, poglej user manual). Ker sem imel to informacijo, sem lahko pnevmatiko oskrboval z zrakom do prihoda k vulkanizerju in odprave težave. V kolikor tega ne bi vedel, bi lahko kje na poti ugotovil, da imam težavo šele tedaj, ko bi bila rešitev bistveno bolj zapletena (flikanje ipd.). Skratka, tile pripomočki so, po mojem skromnem mnenju, zlata vredni.

brezveze

BjlaaaaaaaK

kwa se brigate za ribe .. zase se brigite

HUALA ... ampak okus preko ekrana je bolj tko tko

Nedeljska fura je bila zaznamovana s testiranjem dežne opreme preko prelaza Hohentauern . Žal slik ni. 450 km z eno resno pavzo in dvakrat oblačenje in slačenje dežjakov.

... Danes pa... hmm.... iz hoste se priplazi ena huda pošast... jo ujamemo ...in frderbamo... Pojma nimam, kaj je to bilo... kt u Jurskem parku... ..no... pa da bi bli zihr, da smo jo frderbal... smo rekli, da jo še zakurimo na grmadi... ... pa k hudič sluzast ni hotu goret... smo jo zaprli v posodo, pa da jo kuhamo tolk cajta, da se stopi v žolco... ... no... in kuhamo... in kuhamo... pa začne kr neki lepo dišat... pa smo rekli, da bi blo pa to škoda stran vrečt... ... in smo dodali še malo zelenjavce... ...pa še korenčka s korenčkom... ... pa vse skup na ogenj.. ... čez čas pa rata tole.. ... njam njam njamiiii.. ... zdej pa komi čakamo... da iz hoste pride še kaka sestrica od te pošasti... al pa mama....

Evropa in tudi Slovenija ima predpise, kje in kako se vstopa na to območje. In tudi, kdo lahko vstopa in pod kakšnimi pogoji. Poskusite iti v tujino brez osebnih dokumentov. Do kontrole s strani nadležnega organa bo vse lepo in prav. Pa ste državljani evropske unije. Zakaj ne bi to veljalo tudi za preostali del sveta.

Vremenska napoved za soboto je bila dež. A kot že velikokrat so se tudi tokrat vremenarji zmotili. Sonce je posijalo in takoj sem dobil željo po vožnji z motorjem. Mojo namero najavim prijateljem, da v roku ene ure grem na kratko popoldansko vožnjo. Pač, če pa ne bo nobenega, grem sam. Zbor je bil kot ponavadi v Kopru na Petrolu. V tako kratkem času so se odzvali N., B. in D.. Odločitev je padla, da gremo v smeri proti soncu. Pot nas je peljala proti Portorožu. Tu smo se odločili, da gremo naprej proti Savudriji, kjer smo izkoristili tudi možnost slikanja ob prelepem sončku. Kaj hitro so se oglasili tudi naši želodčki. Za kosilo smo se odpeljali v Brtoniglo. Ob prijetni družbi, odlični hrani, je čas kar letel. Po obilnem kosilu smo pot nadaljevali proti Momjanu. Od tu smo prek Belvedurja obiskali Marezige, kjer je padla odločitev, da bo potrebno tudi še na tortico v center Kopra. Nabralo se je nepričakovanih 140 km.

Eno in isto skos drajsate....a ni to dolgcas?

brig brig zame

Še nekaj vtisov s konca preteklega tedna. Po vzponu na Slavnik s Kozine je sledil živahen spust po strmi opuščeni cesti v Podgorje. Po krajšem klepetu s prijateljem sem nadaljeval po gozdnih poteh ob Osapskem robu do mejnega prehoda Rakitovec. Sledila je vožnja do Buzeta, mimo jezera Butoniga in vasic bogu za hrbtom po sredini Istre do Pule in Fažane. Trasa po Istri Višinski profil dneva S Slavnika do Kopra Z Rakitovca proti Buzetu Nad vasico Ukotiči proti umetnemu jezeru Butoniga V vasici Kaščerga V Pazinu Večerni pogled na Fažano In za konec še malo sončnega zahoda v smeri Brionov

Večinoma smo v grupi s tenerejkami. S hard endurami bi šlo seveda lažje po težjem terenu, vendar morda ne bi bilo dovolj zahtevno za lahke hardendure. Bi bilo pa zagotovo precej bolj naporno / dolgočasno s hardendurami pri naših tranzitih. Čeprav na asvaltu imamo včasih nižjo hitrost kot na makadamu. Po asvaltu gremo redko preko 80-90 km/h. Tranziti so bolj počitek med terenskim odseki in smo bolj na "cruise mode". -- Da nadaljujem zgodbo kakor se je odvijala.... Torej končali smo pri kraju Dabar v HR na plaži Peručkega jezera. Kot običajno naberemo drva za preko noči, ker pa je na tem mestu očitno neka kamp točka... ...to običajno pomeni, da so v bližnji okolici že predhodniki pobrali večino materijala uporabnega za kurjenje ognja. Že stara praksa nas je naučila, da je v tem primeru najbolje iskati drva kakih 500m stran, kjer se ponavadi hitro nabere dovolj odpadnega lesa brez vsakršne škode. Takole jo pretovorimo do kamp placa in običajno nam vzame kakih 15 minut in imamo dovolj kuriva za celo noč. Zaradi večernega vetra smo naredili pravo kurišče iz kamenja in naš kamp je bil zelo prijeten in vse na svojem mestu. Običajno uporabimo en ali dva večja ploska kamna, da naredimo mizico/podlago na tleh pred kuriščem, kjer pripravljamo raznorazne dobrote. Ta večer je bil na sporedu jagenček spečen v žerjavici, za prillogo pa raznorazna zelenjava spečena v alufoliji, kateri smo dodali nek sirov/zelenjavni namaz in sol za aromo. Nasledji dan smo imeli v planu odvozit še 2 manjša gorska masiva po makadamu... Najprej smo šli preko Svilaje Na drugi strani gore proti dolini pa smo prišli do 10 kilometerskega cestnega odseka, kjer so bili ovinki idealno speljani. Cesta je bila ravno na novo urejena in utrjena, podlaga je bila makadamska, nekoliko pomešana z zemljo. Ta podlaga je imela ravno pravšnji oprijem, da se ga je lahko tiščalo na polno, obenem pa je bil oprijem zelo enakomeren po vsej širini cestišča in se je dalo lepo nadzorovano oddrsavati. Če bi si zamislil neko progo, kjer denar ne bi bil problem in bi jo uredili po najboljših močeh za dirjanje z idealno podlago, potem je to to! Dobro smo jo razdevičili Pod neko planinsko kočo smo naredili popoldansko siesto in malo podremal na klopci pod drevesom v senci. V dolini smo se vozili čez pokrajine, kjer so pred vojno živeli srbi... Danes so to porušena in opuščena celotna naselja, ki jih prerašča čas. Nato smo šli še preko planine Čavinice, kjer je na vrhu oddajnik. Tu naokoli je ob stezi na vsakih 20 metrov količek ki označuje minsko polje. Table smo videli tudi po drugod, vendar tule pod oddajnikom je bilo naravnost srhljivo. Tempo vožnje je bil zelo previden, saj si nihče ni želel privoščiti npr. da nas preseneti kak skrit kamen na poti ali pa kakega poznega zaviranja in morebitnega odleta na travnik v " izletno cono". Do večera smo odvozili še nekaj tranzita in se nastanili pri slapovih Zrmanje Iznašli smo še eno jed za katero ni potrebnega piskra, saj si vedno želimo potovati s čim manj prtljage. V alufolijo smo naložili torteline, paradižnikovo mezgo, šampinjone, malo sirnega namaza za bogat okus, nato zalili z vodo, ter večkrat zavili v folijo. 20 minut v žerjavici in jed je končana. Pojedli smo odlične testenine. Priporočam, da poskusite v taki situaciji.