Dvorana slavnih

Skupina se pripelje do križišča, kjer se moramo odločiti ali bomo nadaljevali po trasi, ali gremo do cilja po cesti. Ura je pozna,mi utrujeni, za nami 190 km poti, pred nami še 30 km. Gor na vrhu Dinare se zbirajo oblaki, ki obetajo dež. Ampak potka izgleda tako mamljiva! Nič gremo! Vodja nas opozori na možnost min. Iz poti ne smemo. Vzpenjamo se po ostrih serpentinah. Grobo nasut grušč čez kamnite plošče je odlična drsalnica za večje motorje. Preden prispemo na čvrsto, dvakrat pobiramo Tenero, ki noče ubogati lastnika. Roling Stonsi dobesedno in v živo, sva si soglasna z Damirom. Visoko v planini se peljemo mimo zapuščenega pokopališča z obeh strani poti so table z opozorili pred minami. Pridemo do ruševin vasi zgrajene iz klesanih belih kamnov. Raj na zemlji. Z grenkim priokusom. Nad gozdno mejo pride do izraza Dinarsko- kraški teren. Tu je jasno, zakaj ga tako imenujemo. Pokrajina je dih jemajoča do koder seže oko. Sreča pa nas spremlja še naprej, saj se oblaki dvigujejo pred nami. V somraku se spuščamo proti planinskemu domu. Spotoma še enkrat poberemo Tenero. Mislim, da smo na ciju zadnji. Motorji so parkirani, v roke pride prva piva. Preden spijem prvi požirek, se vsuje dež. Ja danes je bil popoln dan! Obilna in zaslužena večerja nas že čaka. Fantje so spekli odojka, zrezkov poleg je kolikor hočeš. Pive kar hodijo na mizo. Fantje že ogrevajo strune kitare. Večer bo pester… Zjutraj se pakiramo. Dež pada v valovih. Pozdravljamo se z kolegi. Eni se bodo peljali na motorjih, drugi jih nalagamo na vozila. Nasmehi so na vseh obrazih. Še dva dni čutim, kje imam mišice. Pozna se, da ni kondicije. A glava je čista. Napetost, ki sem jo čutil dolgo časa je popustila. Terapija vredna predpisa na recept!!

Vedno drugam, da preženem dolčas stran

Pot nas vodi po različnih terenih. Enkrat si nizko v grapi in gozdu, drugič se dviguje na solidno višino. Enkrat je steza , drugič pa širok makadam. In vse vmes. Pokrajina pa ves čas krasna in zanimiva. Tempo soliden. Malo pa tudi rešujemo tehniko.

Čakamo, da so vsi pripravljeni. Vodja požene in gremo! Vozimo po solidnem makadamu po visokoravni. Ovinki so ravno pravšnji za ogrevanje. Pred spustom vodja ustavi. Skupina se strne. Zadnji bo Igor z BMW 1200, ki obvlada. Gremo! Po razbitem makadamu se spuščamo v dolino. Na križiščih se skupina ustavi in strne, potem pa dalje

Onlajn

Izpod samega vrha, pa se v dolino spušča dokaj ozka cesta z prhkim makadamom, ki zahteva malo več pazljivosti. V dušku jo odpeljemo do dna, kjer se zberemo in malo spočijemo. Po ravnini nadaljujemo do Knina. Tam se pa znova vzpnemo po makadamu in zavijemo proti Peručkem jezeru. Tamara vozi pred Damirom in mano. Vodnik kar pospeši, a punca se ne da. Privija Suzukija, da se pokaže vsa utrujenost zadnjih amortizerjev. Zadnja guma skače levo –desno, ona pa z občutkom nadzira situacijo. Priznam, malo sva jo podila. Pa se ni dala! Po nekaj kilometrih tiščanja si zmagovito udarimo z dlanmi. Kaj takšnega, seveda bistveno bolj krotkega nisem doživel od mladih dni, ko smo se s prijatelji preganjali z Tomosi! Da se pamti!!!

V bližini Drniša Tamarin fant pobere prvi in edini žebelj. Ker smo blizu, se odpeljemo v mesto , kjer najdemo gumarijo, ki reši situacijo. Čas izkoristimo za kosilo in kavo, potem pa že krenemo proti planini Promina, katero opazujemo visoko v daljavi nad mestom. Da je pristop bolj zanimiv, se vzpenjamo preko starega razbitega stopnišča. Pot vkreber je zanimiva. Da bi iz ceste spravili vodo, so napravili visoke jarke, preko katerih motor prav solidno skoči.

V naši skupini je tudi Tamara. Prišla sta s fantom on ima Ktm 450, ona pa vozi Suzuki DR 500 iz začetka 80 let. Vidi se da je zmetan skupaj iz različnih delov. Manjka prednja luč, prednji blatnik, tačka ima prešfoh vzmet. Tamara pravi da je sklopka nekam čudna. Preizkusna tablica je zalepljena na blatnik in prav kmalu se bo odločila, da ne bo sodelovala in bo zapustila vožnjo. Ne glede na vse, pa je Tamara prava endurašica!

@hladov, zakon !!!! Lepa prezentacija @jskrablin, @Nearrain in moja malenkost smo ga dons mal žagal. Letel je fajn, kilometrov skor nč, ampak veselica pa popolna Trije bratje V iskanju avanture Drva za domov Narava je tko lepa ... Včas smo pospravljal za sabo po sečnji ... Mal smo gledal za divjadjo ... In se vozil po brezpotjih The machine Opasnost, klizav teren Tole je pa za kondicijo majka Za konec pa moto dneva

Končno prispele še supermoto feltne, odstranitev zadnjih rock za sopotnika, nova plastika brez lukenj, nove nalepke zadaj Do konca te sezone ostane kot na sliki, potem sledi nov nosilec tablice in mogoče črne plastike.

Preden sva prišla do odcepa proti izhodišču, je bila že trda tema. Po principu » saj ne moreš falit« sva se začela vzpenjati po ozki poti proti vasici v podnožju gore. Seveda sva prispela pred dvorišče , katero ni bilo širše od cestice. Iz hiše je takoj priletela ženska, ki je zatrjevala, da vozila brez škode nikoli ne obrneva. Že je začela seštevati, koliko bo odškodnina. Pa sva dokazala, da enduraši zmorejo – brez škode zmanevrirati tudi kaj večjega od motorja in rešila situacijo. Ne vem, ali je bila vesela, da nisva naredila nobene škode, ali žalostna, da ni dobila odškodnine. Ma šarmantna kakor le znava, sva jo malo pobarala. Na koncu nama je še povedala kako do koče: Kada stignete do table TAMO-VAMO idite na zapad , a onda na sever. Z koristnimi informaciji sva se vzpenjala dalje in prišla na strmo križišče z cesto po kateri bi v resnici morala iti. Levo od naju sva zagledala luči dveh vozil, ki sta se vzpenjala proti nama. Počakala sva in kmalu se ustavi pri naju Golf in kamper, izstopijo pa fantje iz Dalmacije, Ormar iz Zagreba in Delbi iz Pule. Prisrčno se pozdravimo in rečemo dve, tri. Potem pa že voziva za njimi. Pri tabli pa cela karavana zavije nekam bolj vzhodno in vozimo po makadamu med kamenjem. Onim v Golfu potegne, da morebiti ne gremo prav. Povem, da bi morali zahodno in že vozimo nazaj. Kmalu najdemo kočo, v njej pa dobro razpoloženo ekipo s katerimi se pozdravimo in nazdravimo. Jutro nas preseneti z čistim nasprotjem prejšnjega dne. Endurašem je vreme naklonjeno! Pogled je dih jemajoč. Uživamo v jutranji kavi in zajtrku. Dogovarjamo se kdo gre skupaj. Track je objavljen, tisti ki imajo navigacijo so pripravljeni. Fajn je če si v skupini približno enakih. Tako bo vožnja ravno prav zahtevna in tekoča. Skupaj se nas je dalo 12.

Če se komu hoče brati, sem zmetal vkup en raport: S SF- jem sva se kot predstavnika slovenske enduro populacije udeležila letošnjega Bendura. Baza je bila v planinskem domu Sveti Jakov, na pobočju Dinare. Ker je bilo v petek napovedano grdo vreme, sva na pot krenila z motorjema - na prikolici. V Kninu sva napolnila rezervar in pičila dalje. Pogled proti Dinari ni obetal nič obetavnega.

Ena od danes...

V nižini pa kraška ravnica z kamni, zeleno travo in rdeče rjavo zemljo in lokvami. Zavijemo na asfaltno cesto. V super moto stilu se vzpenjamo po asfaltnih ovinkih na obronke Svilaje, kjer vozimo pod vetrnicami.

lej, včeraj sem bil priča, da ni tako lahko strnit vtisov. Člouk rabi velik moralne podpore, s @pik1om sva ga bodrila, dajala sva mu raznorazne nasvete, je pa res, da je vsakega posebej plačal z Dunjo. Ampak men se zdi, da znajo biti nadaljevanja prekleto dobra. Tako, da se splača počakat

Česa vse ne vidiš; globalizacija in multi kulturnost:

Ja fajn je bilo na Benduru. Okvirno 50+ motorjev. Razno raznih. V naši skupini od 250 do 1200 ccm. In vsi prišli na cilj. Istočasno. Ma sploh ni veze kakšen motor imaš.

..čas imam pa bom nadaljeval ,bo Mac mal več dopolnjeval , drugače bom vse pozabu 18.4.2017 Mdiq-Fes cca 550km Vstal sem že ob 4h zjutraj, mravljinci v riti in sem šel na sprehod po prelepem počitniškem naselju . Bil v naselju tudi en Španec z Hondo . Lepo , čisto , urejena okolica , bazenčki , mislim res lep kraj in pa predvsem ugoden ,točen naslov bo podal Mac ,preveč informacij za moj RAM Zjutraj po zajterku razgrnemo zemljevid , po Marđanovo, popolnoma opremljen in zarisan plan poti ,skupaj si ogledamo današnjo etapo ...... ...po pregledu jo mahnemo na plažo ,saj sem ponoči bluzil in kar sem videl se mi je dopadlo ni blo treba prepričevat .... ...plaža fantastična , zato naredimo par fotk ....pa se spakiramo ,se mi zdi, da ob 9h . Zapeljemo čez Tetouan , ki je res lepo , čisto mesto . Presenečen sem bil , na vsakem vogalu komunalni delavci pometajo , urejujejo zelenico ,grmičke .....plaža v Tetouanu.... ..in še mesto na hitro in med vožnjo ..... ...dvignemo se in se kar nekaj časa vozimo ob morju ,cesta je lepa ,grip dober ...ob obali naletimo na avtohton prizor Maroških ribičev . To je tudi njihova velika dobrina in veliko morskih sadežev izvozijo . Nimajo nafte ,so pa bogati z morjem in rudninami ,od tu priteka v blagajno Kralja Mohameda 6 največ denarja ..... Ribiči pri delu , popravilu mrež . Sem jih pa povprašal po fotografiji ,saj so nekateri Maročani zelo občutljivi na fotoaparat , zato sem vedno rajši vprašal ,marsikdo je zavrnil , plačevalo pa se mi ni fotografij ! ...naleteli na vrsto lepih plaž ,a vreme nam ni najbolj služilo , razgledi bi ob čistem vremenu bili fantastični .... ...mit o prelepih cestah se mi je takoj razblinil ,začela so se gradbišča ,makedamski odseki itd .....zelo sem moral biti pazljiv na večje luknje ,saj je lt takoj udaril z zaščito karterja po tleh ......Mac je premagoval vse z levo roko ...... ..teh Route deviee je cel Maroko za vse naše ceste . Moram omenit ,da se infrastrukturno zelo razvijajo ,tako v cestni kot gospodarsko ,turistični panogi . Lačni smo in ribe v konzervi pomagajo , Mac je nezakompliciran in je zadovoljen že z Dragičinim bonbonom Evo ,obed v prelepem ambientu , na sliki moja draga Vesna ,Marđana že poznate ,dragica pa je šla pogledat , če so v grmu kače Naslednjič se ustavimo v prelepem obmorskem mestecu Jebha,ja sej vem ,tudi mi smo se smejali .....in ne boste vrjeli tudi oni so rajderji , veliko jih je iz Casablanke , imajo svoj Goldwing klub ....Kraljevi prijatelji ...ob vonjavah kuhanih in pečenih dobrot na ulici spet zakruli želodček ......jaz sem , kot dojenček , jset moram na 3h drugače kar skupaj padem Mal izbiramo , Marđan pa nas poduči o Tažinu , prav bo napisal on . Lepo kuhana zelenjava in na sredini meso ribje,govedina, piščanec , ne moreš falit ......surove zelenjave sem se izogibal , ostali tim niti ne pa je bila vseno štala,a o tem v nadaljevanju potopisa .... ...to je bila prva avtohtona hrana , ko sem bil na črni celini in moram napisat da sem si vse prste obliznil .....dobra , dobra pravijo tisti , ki so že imeli večkrat stika s Slovenci ,a ta dobra ,dobra nima veze z Tažinom , več v nadaljevanju a lahko se vam že sanja , saj imam Mariborske tablice .....šala,šala ,da ne bo kdo zares vzel ...pa smo spet rili po mehkem makedamu , ta je res zaj.... za 600kg skupne mase motorja ,a gre ,veliko sem treniral doma , pa sem ga zapičil v vsako luknjo a tudi o tem v nadaljevanju .....Marđan se je večkrat smejal na ta račun , Vesna bentila , men je pa z jajčk kapljal znoj od porivanja in prelaganja sem ter tja ..uf po 550 km raznih kvalitet cestne podlage prispemo v Fes , ne več tako čisto , niti urejeno , pač mesto tipično za Marokance , kot sem jih videl v nadaljevanju ..... Tu pa se začne prava nočna mora ! Marđan je zbukiral že doma vse , slike fantastiče in tudi , ko obiščemo nastanitev so se slike potrdile .....mistično, a kaj , ko v bukingu piše, da je nastanitev takoj pri obzidju in prostor za motorje . No slednje ni bilo res in z Marđanom smo hodila in hodila po stopnicah , ozkih uličicah,da sva prispela ....ni šans sva se oba strinjala ,da motorje pustimo tam nekje in nosimo kramo tako daleč , odpoveva nastanitev ! Tamkajšnji delavec nas je celo želel osleparit ,a ne bom šel v detalje . Skratka Marđan se je še cel dopust ukvarjal in pisal pritožbe na buking ,uspelo mu je , ko pridemo domov je na računu videl,da niso trgali rezervacije ...... Marđan ima navigacijo v glavi ,resno ,ker je že bil tu ,nas je čez mesto peljal k Mohi , tako se je klical šef nastanitve .....sicer so bili motorji na ulici ,a varni , tam je celo noč na terasi seval varnostnik , sicer domač ,a srce je takoj na mestu Razpakiramo,saj bomo ostali še naslednji dan .Popolnoma lepa prostorna sobica predvsem pa čista ..... ....evo 18.4. je za nami ,spavanac , jutri je nov dan ,nove prigode ....... lp Marđaaan

Najprej sm tel it pelat mt-10. U lublano sm prnesu samo dez. Mt10 ni blo. XSR tud ne. Pa sm obrnu in su v Italijo opcine bazovica kozina viki kufe in domow. Lepe cifre. Lep konc dneva.

Od viska (zascite) ne boli glava... Koncno nasel cas za montazo, ko sem pozimi nabavil za pametno ceno.

Dejta mal na gas stopit, drugač bo tale potopis traju dlje kot pa potovanje.

Jaz sem tudi razmišljal o tubi za orodje ampak nekako nikakor ni pasala na motor. ta motor pač zahteva večjo količino orodja sabo

malce OT. ampak ni teme zabavni video posnetki.

Ideja je zorela 3 leta, a vsakič mi jo je zagodel kolen in nova operacija , dokler se letos ni vse poklopilo . Glava expedicije je bil Mac ,star puščavski lisjak , ki je Maroko obiskal že drugič . Tako je imel vse informacije in popolnoma splaniran trip, ki mi je pustil lep pečat in spomine . Karte smo nabavili že februarja , Mac še prej in je za to dobil skoraj 200€ bonusa , moje karte so prišle (povratno) s pogledom na morje cca700€ in ni mi žal centa ,da sem se po nasvetu Maca tudi odločil za takšno kabino ...... Potopis bova pisala oba z Mac-om , on me bo dopolnjeval z fotografijami in komentarji po dnevih, tako boste dobili pogled na Maroko iz dveh perspektiv , kmečke in doktorske . Mac pa je napisal že en prelep potopis iz Maroko, kateri je po prebranem prepričal mojo ženo ,da obišče črno celino hvala Mac ..... Prišel je dan odhoda 15.4.2017 (Ljubljana-Genova cca 650km) ,dan je bil deževen , pri sebi pa sem si mislil ,če se je klavrno začelo se mora triumfalno končat pa smo šli naloženi z hrano in kramo za potovanje . Točka začetka je bila počivališče Lom ob 6.30 . Rajzenfibr je bil v riti a pot do Genove po AC skrajno dolgočasna , zato uganjamo norčije in kilometri tečejo .... Po 3 postankih končno Genova, ena kavica ,mal posedimo in se zapeljemo v pristanišče in dokaj hitro pridemo mimo vseh slovenskih motoristov na trajekt . Bilo je več skupin pa so se mal čakali in zbirali polni krame razpakiramo in se že veselimo kaj nas čaka .... ..jz sem bolj kratkega spomina pa tudi kompas imam kot mrtev konj ......kako gre že tist pregovor , neumni si zapomni , pametni fotografira ...takoj napsihiram ženo za pranje mokrih in preznojenih podoblek ,saj je na takšnem tripu obleka omejena , hrana in pijača je na prvem mestu Sobica je na prvi pogled luštna, čista in ne več kot za dva, čeprav so v sobi 3 postelje bi me kap, če bi bil notri še kakšen . Ja pomehkužil sem se z leti in mi bolj odgovarja comfort , če bi bil brez žene je druga pesem . Mi je pa pred odhodom forumaš Snecer svetoval avio sedeže, no tam pa ne bi šel niti sam ........po 2urah po vkrcanju je bil WC kot da so se obmetavali z drekom ,res so packi , da pa moraš med njimi preživeti 2 noči in dva dni ..............ni šans , rad pa bi videl tistega , ki mi je svetoval ........sam vam ne svetujem tudi pod razno na tako dolgi poti avio sedeže , pustimo Korziko in podobne destinacije , je vseno bolj kulturno , krajši čas itd ..... .....stuširamo,preoblečemo in že hitimo v bar na pivo (5€) ...pivo je bila naša najdražja postavka na tripu , tud v Maroku .....ampak o tem kasneje ...tik pred štartom iz pristanišča. Mac in Dragica sta bila 100% pripravljena in ni manjkal tudi prt za na mizo, rezalna deska ,čebula, zaseka ,domače klobase , mislim Mac in Dragica sta prepotovala že več potovanj , ki so trajala mesec in več , imata grip ter občutek ...miza se je šibila pod težo dobrot , okrog nas je bilo pa vse slinasto ...pred spanjem sem oblajal še vse palubne pese, saj imam doma Bostonko in zelo rad pse,a sem bil miren saj je bila v super oskrbi dobrega prijatelja @HD-Dyna ...noč je bila zelo nemirna , ko tako velik trajekt čutiš , ko udari po valovih pol veš da so zelo veliki . Morje je bilo tako razburkano in vreme močno deževno ,da sem za sekundo stisnil eno slikco pa sem bil moker do kože ..... 16.4.2017 (trajekt Genova-Tanger) .noč je minila, zjutraj ponovimo zajterk po slovensko ,šunka v tunki ......potem mal po kabinah siesta, pa spet malo ven na palubo , kjer se zapletemo v pogovor s slovenci . Veliko jih je potovalo v Maroko od skupine RomanATHD naprej ,do entuzijastov v predelanih unimogih itd .....lepa pisana druščina in čas je mineval ......spoznam tudi Klaro , ki je tudi že večkrat bila v Maroku a se vedno znova vrača ...prava boemka , pravi kakšen sendvič ostalo je pa za gorivo ,prava bajkerca ...sam pa sem se kratkočasil spet s palubnimi peseki 17.4.2017 (trajekt Genova-Tanger) Tanger-Mdiq cca 40km ...zjutraj vstanemo in na vrsti je pravi velikonočni zajterk z hrenom,pirhi,šunko v tunki ,čebulo ,kapučinom ah , kot doma . Pirhe sta seveda imela s seboj Mac in Dragica ......hahah res carja ! ....po obedu se spet prekladamo sem ter tja po ladji ....... Pristanišče Barcelona proti večeru ...... ...mine še ta dan in pred nami zadnja noč pred Afriško celino ......... ....in končno obala afriške celine , Tanger ....... ....pakiranje v obratno smer .....a polni pričakovanja ...... ...ko smo se izkrcali in peljali proti prenočišču , ki ga je zdaj več ne Mac , niti Marjan temveč maroško Marđan, kot mu pravijo Marokanci že zbukiral od doma , naleteli na nesrečo eno izmed dveh , ki sem jih videl v celem tripu . moram reč ,da se mi je naredil cmok , še pršli nismo pa že ležijo tovornjaki po tleh no izkazalo se je ,da je bilo to samo naključje , promet je dokaj umirjen,tekoč a o tem v nadaljevanju ..... ...do Mdiq bi lahko cesti rekel Afriška Jadranka , bila je že tema zato kljub pisti previdna vožnja .Pridemo v lepo urejeno naselje in apartma od 80+ kvadratnih metrov Vsak svojo spalnico in kopalnico + skupna soba ,kuhinja ter balkon za drobiž ...sam sem pozabil točno ceno ,bo pa tehnično dopolnil Marđan ,sam tudi pišem približne km na 10-20 gor dol , Marđan pa ima to v metre ...tako , noč je pred nami in jutri se šele začne pravi trip ,dogodivščine ,ceste, potke, zanamenitosti,norčije pa tudi kakšna nebodigatreba sledi v nadaljevanju ........ Marđan na vrsti si ..... lp

Evo je blo....Srečala kar nekaj znanih motorjev, tudi tale dva na zgornji sliki. ...če Booking zataji, te noč dohiti!

Fantje, te vase tete se lahk slikajo... vse kar mam belega za v javnost je modrc pa na allstarkah bele gume

kaj takega

Ukradeno Mamutu s FB ampak zlo resnično, velik folka piše podoben dnevnik dnevnik neke blondinke 4. marec Hurrraaaa, sem dobila vozniški izpit! Končno bom lahko vozila svoj avto, ne da bi poslušala inštruktorja, ko stalno ponavlja: "Pazi! Prepovedana smer! Pazi pešec!" ...in podobne opazke. Sploh ne vem, kako sem ga sploh prenašala dve leti... 8. marec Avtošola je priredila zabavo, ker sem končala. Inštruktorji so bili ganjeni. Eden je rekel , da bo daroval mašo zame. Zdi se mi, da je eden od njih imel solze v očeh in je rekel, da bodo nazdravili meni. Zelo prijazno, ampak mislim, da moje vozniško le ni toliko pomembno za tako pretiravanje. 12. marec Kupila sem avto! Na žalost sem morala pustiti avto v salonu, da mi zamenjajo zadnji blatnik, ker sem dala v rikverc namesto v prvo. Ni prakse...komaj en teden vozim. 14. marec In končno moj avto. Tako sem bila zadovoljna, da sem se odločila, da grem malo vozit. Verjetno so imeli tudi drugi isto idejo, ker je bilo za menoj ogromno avtov; trobili so kot nori...verjetno je bila ohcet in sem se jim pridružila in znižala hitrost iz 15 na 10 KM na uro.Verjetno jim je ugajalo, saj so začeli še bolj trobiti. 22. marec Moji sosedje so super. Naredili so napis"PAZI MANEVER"; dali so mi največji parkirni in so prepovedali otrokom, da se igrajo, ko jaz manevriram. Mislim, da zato, da mi ne bi nagajali. Še so dobri ljudje na svetu. 30. marec Drugi vozniki stalno trobijo in mi dajejo neke znake. Mislim, da je to prijazno, ampak malo nevarno. Neki tip mi je nekaj govoril, a ga nisem razumela, ker nisem našla gumba, da bi spustila šipo...kmalu bi zadela pešca. Dobro, da sem vozila z mojo potovalno hitrostjo...15 na uro. 10. april Malo čudni so ti vozniki. Ne samo, da stalno mahajo ampak tudi kričijo stalno. Ne vem kaj hočejo, ker še vedno ne najdem gumba za šipo...morda mi hočejo dati kakąne informacije. Mislim, da je tako, ker sem enega slišala, ko je reku:"Pojdi domov, pojdi domov!" Neverjetno, kako je vedel, da grem domov. Ko bom našla gumb za šipe, mi bo bolj jasno, kaj mi hočejo vsi povedati. 19. april Mesto je slabo osvetljeno. Danes sem šla prvič ven ponoči in sem morala imeti stalno dolge luči prižgane, da sem sploh kaj videla. Zgleda, da so se tudi drugi vozniki, ki so vozili nasproti, strinjali z mano, saj so tudi oni prižigali dolge luči. Edino kar ne razumem,zakaj so trobili. Morda za ustrašit psa ali mačko...mah, čudaki. 26. april Danes sem imela prometno nesrečo.Zapeljala sem na rondo (krožni promet) in ker je bilo mnogo avtov (ne, da pretiravam, ampak bili so vsaj štirje), nisem mogla zapeljati ven. Krožila sem in iskala priložnost za izvoz. Od kroženja se mi je zavrtelo in sem udarila v spomenik na sredini rondoja. Morali bi omejiti vožnjo po rondoju na 1 avto. 3. maj Smola se me drži in drži. Šla sem po avto v garažo in ko sem peljala na cesto, sem zgrešila pedal in pritisnila gas namesto zavore. Zadela sem mimoidoči avto in mu razbila celo desno stran. Goli slučaj je nanesel, da je bil to moj inštruktor vožnje. Dober človek... Jaz sem vztrajala, da je moja krivda, toda on je vztrajno ponavljal: " Ah ne, Bog oprosti mi, prosim!... Ah ne, Bog oprosti mi, prosim!...."

Danes Lj via Nm via Lj V parku pri gradu Otočec je dogajalo-povabljen na piknik. Jedli pili-vodo- se zabavali. Lepo je bilo . V smeri Nm me je malo oškrofilo od Grosuplja do Ivančne, ni blo sile Fajn izlet.

Danes je bii v Yogiju 25% popusti, zato sem se odpeljal pogledat, če imajo kaj za mene. Ko sem videl dve dolgi vrsti pri blagajni sem obupal, in se odpeljal novim kilometrom naproti. Sreča da me ni dež dobil, ko sem doma parkiral, se je pa uscal do amena, pa še mal toče je bilo.

pejt se sulit, pred 30 minutami sem šel mimo

vreme bo, baje...prihaja poletje

...ta druga varianta je zelo mikavna.....grem napisat loto listek....

Jadranka je dobra in vznemirljiva samo ce jo zges. Ce se "svaljkas" in avanturizem zganjas, potem verjamem, da je Jadranka ziv dolgcas in da jo je enkrat/dvakrat na sezono vec kot dovolj. IMHO

Pravjo da psi vse nardijo za hrano ,bi mogoče probal z lastniki s kakšnim pivom al pa kej tazga.

Tud jest sem se dans mal peleu, prva vožnja letos. Vremenska napoved je bila vredu, pogledam pa ob deveti uri za vsak slučaj še enkrat na ARSO in radar kaže padavine zahodno od nas. Pokličem kolega v Idrijo, pa pravi, da je glih po dežju. Ti oštja! Smo šli vseen do Vrhnike pa potem do Postojne. Na obvozu v Postojni sta se zagozdila dva tovornjaka in smo stali skoraj četrt ure. Se je pa vidlo na cesti od doma do Postojne, da so Vrhniški žandarji s svojim radarjem čist zamorili hitrost (sem dobil obvestilo, da so si iz dobička kupili še enega). Na Omv-ju mrtvilo, nikogar, sicer pa nova streha in vetrobran, lepo. Nazaj naprej do Razdrtega in Vipave (sem gledal, če Dami tudi danes sprehaja psa, pa ga nisem opazil) pa preko Vrhpolja po bližnici in ridah na cesto proti Colu, nazaj v Logatec in potem do doma. Vmes se je pokazalo sonce, zjutraj je zeblo, nazaj grede pa je bilo ravno prav toplo. Bi reku Dami: Ma je blu lepu četud an mal kratku!

Kawasaki je zakon

Zajčica 900 povsem GOLA 125 konjičkov, oranžne ročice, oranžne bobine, oranžna tank nalepka, šofer v delno Darsovskem kombinezonu. +tutoro oiler, krešpadi oriđiđi, 12V ftičnica in nosilec GPSa

Zobe pokaz, pa ce si trezna oci na siroko odpri, pa bo to to!

Sploh ne vem ka se sekiram, ker ta mularija sploh nima nc belga na seb... js mam mojih detajlov dost, tko da... js mam cisto vest

Od 6ih že smrdim na šihtu in sem prišel malo sem pokukat. Še 7 ur potem pa končno dva dni prosto. V glavnem, kot pravi maus, garam.

Pozdravljeni, Za prijatelja, ki ni registriran na forumu, oddajam oglas za motor. Motor sicer ni več registriran, je pa registracija možna. Za vse informacije prosim, če se obrnete na spodnjo številko. Honda CBR 1000 RR, letnik 2008, prevoženih 9600 km, slovenska, 2. lastnik. Za ceno in ostale informacije pokličite 031 597 460. Še slika iz Brna včeraj

uživaći uživajo na uživaćki jadranki namen sem imel jutr, pa bo treba prestaut sj so po Sloveniji tut omejtve, pa u Austriji tut .. pa še marsikje v bližnji in daljni okolici

Za kolesarja bi bila neprometna Jadranka brez burje zagotovo zelo zanimiva, zaradi razgibanosti gor in dol, levo in desno, brez nepotrebnih ravnin, kjer ne vidiš njihovega konca. Ja pa s kolesom se lažje stisneš ob rob ceste in fotografiraš, malicaš, počiješ, ... Smo se peljali po njej z motorji konec septembra lani v smeri juga, je bila tako prazna, kot bi jo zaprli za ves promet, pa to sredi tedna. Je pa res, če greš prevečkrat dol na kavo, se tudi lepote prenaješ. ps: ker sem že v penzionu, lahko izbiram vreme sam, ne da vreme izbira mene.

ziher si bil s kolesom al pa peš, pol je res dolgočasna. Probaj z motorjem it.

Čakamo Maca ....jz sem pripravljen za naprej ,samo sva se zmenila tako kot sem že napisal ,da me bo po dnevih dopolnjeval tako tehnično kot s fotografijami in kakšno prigodo , ki sem jo pozabil . posledice nesreče čutim praktično vsakodnevno ,so pa znosne in zdaj prebavljive brez analgetikov .............življenje je lepo ;-) lp

Ftisi so...trenutno jih zbiram iz Rakitne

Sobota 06.05.2017 Dragi moj Zejko skupaj praznujeva že 9 let. Res, da se zadnjih nekaj let ne druživa več tako kot učasih, vendar te za to nimam nič manj rad . V vseh teh letih sva nabrala kar nekaj kilometrov, se razumela čez večino ovinkov, seveda povsem razumem, da bi ti včasih kakšen ovinek drugače odpeljal kot jaz. Pa ne pozabi, če ne bi mi2 skupaj tistega usodnega junija 2008 bila skupaj na Racelandu ne bi nikoli spoznal svoje sorodne duše - bodoče žene. Želim si, da se bova še naprej tako razumela! Na še mnoga leta in kilometre. Od letos naprej, bo to najina vsakoletna modna pista. Šel do tehničnega pregleda in podaljšat cestnino pa se je nabralo 140 km =) In še v družbi mlajšega bratca =), zdej smo dream team =).