Dvorana slavnih

Spet malo po jodlariji - tokrat je bil glavni cilj Nockalmstraße, pred tem pa se skok na Turracher Höhe, tja grede: MB-Dravograd-Volkermarkt-St.Veit-Pisweg-Gurk-Flattnitz-Paal-Turracher Höhe-Ebene Reichenau-Nockalmstraße proti Innerkremsu-nato pa obrat in se nazaj po Nockalm spet do Ebene Reichenau. Ker so bli vsi nemski in jodlarski motoristi ocitno na kosilu in ni bilo nic guzve se enkrat na Turracher in nazaj dol ter cez Feldkirchen-Celovec-Völkermarkt- in ker se ni bilo dovolj ovinkov skok na skoraj prazno Golico - Soboth-Radlje-MB. Vse skupaj 496 km, na visinah prijetne temperature, spodaj malce toploin glede na to,da je bil dans v Avstriji praznik je bilo kar nekaj motoristov na poti. So pa ocitno praznik imeli tudi policisti, niti enega nisem videl...upam,da so meli praznik tudi stacionarni radarji in da nisem kaksnega kje spregledal

Danes dopoldan menjal auspuh z drugim rorom in zadevo kar homologiral, tako da sem se prvic vtisnil na LPP-ju, pol pa sem sel nove Mitaske sprobat na Rakitno, pa sem se se tam vtisnil. Ni blo nekih kilometrov, pod celado sem se pa smejal kot mali otrok, ko dobi kinderjajcek.

Danes le par kilometrov vendar slikovitih in nepozabnih. San Roque-Gibraltar-Tarifa in nazaj. The Rock. "dirka" preko letališča. Prekleta bolha spet me grize. Pogled na letališče in cesto preko njega. Skozi tunel nazaj "domov". Tarifa, za hrbtom pa najjužnejša točka celinske Evrope. Dostop žal ni mogoč.

Online

Najin "moto" je MOTO. Enako turo bi lahko naredila z avtom bilo bi mnogo udobneje. Danes sva že tik pred "skalo" jutri jo bova obiskala. 660 kilometrov od Ribamar-a na Portugalskem do San Roque malo severno od Gibraltarja. Ob startu je bilo le 18 stopinj in megleno, ja mrzel Atlantik poskrbi za nizko temperaturo in meglo, potem pa je temperatura rasla in v okolici Sevilie je bilo že 39 stopinj. Celo pot prevozila brez AC. Start ob osmih. Most na reki Tajo. Kafe... Mestece Ubrique Hrast plutovec Nekje vmes. oleandri ob potoku, Takšne ceste imajo Španci sredi ničesar.

Ali več .........ker imam v garaži vedno kakšen motor viška to ni velik problem , če pa imaš samo en motor ...............ne kupit KTM

Makadam (morm napolnit to malho, da bo pol mir) po Trnovskem gozdu sem ter tja in gor pa dol. Pa tavelik foto sm mel sabo, pa stojalo tudi. Zato so fotke tudi HDR. Nekje med Rijavci in Krnico Ledena jama. Se da it tudi bol dol, ma pol se ne da nč slikat, samo lukno, iz katere se vije megla, in skale. Tu je vedno vsaj frišno, če ne mrzlo. Tudi poleti. Spodnji (Brdarjev) slap na Gačniku. Je videt makadamsko cesto, ki te pripelje iz Trebuše sm gor ... ... in hitro za tem vkopom se veselje neha in prtiskanje začne

Uživam s pivom v roki po sedemurnem maratonskem sestanku in prijetnih 270km do Pule, med drugim tudi po čisto prazni Plominki

Kaj se pa na forumu dogovarjaš z mladimi deklinami, zdej te pa žena ne pusti.

Še eno fotografijo sem našel, iz časa kmalu za tem, ko sem se po približno petih msecih vrnil nazaj domov iz Uri Soča in ta fotografija dokazuje, da so kužki res človkovi najboljši prijatelji, ker ne pozabijo na tebe tudi takrat, ko jim ne moreš več nuditi vsega tistega, kar si jim nudil prej ...

Upam, da sta se Bil in njegova prijateljico Pika iz Logatca že našla in da bosta oba še naprej uživala tako, kakor sta uživala pri nas ... Fotografija je še iz časa pred mojo prometno nesrečo, posneta v morju nekje na obali Kampa Čikat na Malem Lošinju ...

Včeraj, skoraj eno leto, odkar ne vozim več KTM SA, so mi iz KTM poslali flajer, ki postavlja na laž vse tiste, ki smo se pritoževali nad poprodajnim servisom lastnikom KTM. Vzeto iz konteksta: "FAST, HASSLE-FREE, AND READY TO RACE. 24 HOURS A DAY, SEVEN DAYS A WEEK, AND 365 DAYS A YEAR." itd... (opomba: velike črke ne pomenijo, da kričim. Kričijo pri KTM).

Simpl rešitev, prvih par km prevozi v dežju

Tudi pri nas so lepe cestice. Ena današnja s cestakom

. ... čist prov mu je ... ... zakaj bi on lahko povsod, men pa nikamor ne pustijo ...

Je bla kr gužva danes ... me, myself and I Zdej, k vidip, kako zgledam, če me vidiš kje na cesti, mahaj, blendaj, piskaj! Da bom vedu da si bil ti!

Prvič cca 400 km, v dvoje - hvala za tvoje prispevke Schultz

... Za divno čudo, nisam se probudio prije osam sati. Ili sam bio doista pošteno umoran pa sam zadrvenio, ili je štos u tome da sam prije spavanja navukao žaluzine i zastore da me sunce ne probudi čim grane ... ili je nešto treće. Koliko se sjećam informacije od jučer, doručak je od sedam pa skroz do deset ... vremena imam, pa odoh na kraću šetnjicu Tučepima. Jesam ja prošetao sinoć dobar dio obale, no jutro je uvijek drugačije od večeri ... barem što se šetnjice uz obalu tiče. Na doručak u hotelu stignem ... žurbe nema. Kad sam već kod žurbe ... ne, ne žurim se nikamo. Jedino znadem da sam s kolegom dogovorio - onaj iz Vodica, od jučer - da ću ga nazvati danas negdje oko 4 popodne negdje iz okolice Vodica. Do tada fakultativno. Alzo, ja sam u Tučepima i nemam najmjeru ići dalje na jug ... to bude došlo na red - nadam se - u nekom bliskom idućem periodu. U četiri popodne trebao bih biti u blizini Vodica - a to je ne baš preblizu - što znači da imam vremena obići okolicu Tučepa i Makarske. Nameće se logično pitanje: ima li uopće ovdje nešto toliko zanimljivo da se na to spraši 4-5 sati? Puno je to vremena ... No ... ima li ili nema? Najprije doručak. Za hotel ovog cjenovnog ranga, ovako dobro uređen i na ovako dobroj lokaciji, doručak je ispod svake kritike. Bijedan. Hladne i žilave "kranjske" kobase, jedva mlačna pečena jaja, do bola jeftine salame i sirevi, razvodnjeni plastični "nektar" ... bijedno. Odmah mi na pamet pada i pivo od sinoć ... od tri najlošija na domaćem tržištu, oni nude sva 3. U malim bočicama. Ne, ne tražim Corone i slična fensi sranja od piva ... domaća pivska scena je zdrava i živahna. Zmajski, Garden, Barba, Medvedgrad, Varionica ... ništa. Ne znam kakva je situacija po drugim restoranima, no i tamo gdje sam večerao situacija je ista. OK ... rant over, krećem. Izlazim na glavnu cestu, lijevi žmigavac, vozim oko 2 km i skrećem na plavu benzinjaru. Obavljam tankanje, izlazim na cestu do prvog semafora ... desni žmigavac i nekoliko metara kasnije ja sam na cesti D512. Keće uzbrdo i nastavlja uzbrdo. Na ovoj sam cesti iz dva razloga ... prvi je što je cesta sama po sebi - barem njezina donja trećina - osobito atraktivna. Drugi razlog je što se s nje ulazi u Park Prirode Biokovo. PP Biokovo, osim sedam zaštićenih vrsta vodozemaca, dvadeset i jedne vrste gmazova i trinaest zaštićenih i ugroženih vrsta šišmiša, dom je i Svetog Jure, drugog najvišeg vrha u Hrvatskoj. Na vrhu Sv. Jure nalazi se veliki odašiljač, a do odašiljača dolazi se cestom. E, ta cesta je prvi objekt mojeg današnjeg interesa. Nije to bilo kakva cesta ... ova je uska, strma, najvećim dijelom bez ikakvih ograda, različitih kvaliteta asfalta, nepreglednih okuka i uglavnom nemoguća za eventualna mimoilaženja. Neki bi rekli opasna, ja bih rekao genijalna. Osim nabrojenoga, cesta nudi i bonus materijal ... pogled na more. Plaćam 50 kn - toliko košta ulaznica "za osobu na motoru" - i krećem u čarobnih 40-tak minuta. Toliko traje uspon motorom ... ako je vjerovati meštru na ulazu. Ulaznica vrijedi svaku lipu. Dva i pol sata kasnije vraćam se nazad do ulaza. Sada je na redu prvi od spominjanih razloga zašto sam na cesti D512 ... njezina prva trećina, ova bliže moru. Neki njezini dijelovi izgledaju kao da su popaljeni iz sljedećeg nastavka o Jamesu Bondu. To treba i odvoziti i odgledati ... cestu, naravno. Prvih nekoliko kilometara iza tunela apsolutna su fantazija. Druga trećina ceste je napravljena za dinamičniju vožnju, dok se zadnje trećine nisam ni dotaknuo ... treba lagano krenuti put Vodica. Da, mogao sam na zapadnom kraju D512 uhvatiti autoban i translatirati se do Šibenika. Mogao sam, da nije bilo jednog važnog detalja ... ja bih još jednom po D8 od Tučepa do Omiša. Od Omiša do autobana došao sam preko brda, ne uz Cetinu ... uz Cetinu budem drugom prilikom. Sada samo pogled s brda na kanjon, uz kraće skretanje do mosta u Blatu na Cetini prije nego se uhvatim autobana. Imao sam sat i sitno vreman da se dokopam Vodica, i to sam i napravio. Sastanak na benzinjari, prehrana, kraći predah ... i ostalo pod točkom razno. Doručak na terasi s pogledom ... s jedne strane statično i smirujuće zelenilo, cvjetovi i smokve; s druge strane duo koji priziva dinamiku. Ne valja žuriti. Dan je povratka doma, sve je bilo lijepo i krasno, neka tako i ostane. Hajdemo mi na još malo statike, smirujućih pogleda na zelenilo ... i na more. Zaton, skrivena oaza u Šibenskom zaljevu, zadovoljava baš sve uvjete da još malo zastanemo, popričamo, popijemo čajić ... OK, valja krenuti ... kolega doma, ja doma. Jedino što on treba nazad do Vodica a ja nazad do Zagreba. No dobro, nije na kraj svijeta. Najprije lokalnom cestom 27 - malčice monotonom ali meni ipak zanimljivom jer se ovim krajem još nisam vozio - do Benkovca, potom uglavnom cestom 56 sve do ulaza na autoban (Zadar 2) gdje sam imao priliku vidjeti ono što se uglavnom gleda na Discoveryju ili NG-u ... transport ogromnih elisa za vjetroturbinu. Petnaestak minuta stajanja na cesti u punoj moto opremi baš i nije neki doživljaj ai sam preživio. Kao i ostatak puta doma ... ... uz minimalno stajanje tek za tankanje. U tri popodne bio sam doma. Statistički gledano, to je izgledalo ovako:

Spet bodo vtisi .....

Miha ja zame top Serviser,če ne bi bilo njega bi prodal jodlarja , čas ga hebe ,prav zaradi zgoraj omenjenega......

Naj mu bo lepo za mavrico

https://lifeatlean.com/motorcycle-tyre-wear-guide/

Sobota. Da bom šel ta dan do Umaga je bilo že nekaj časa jasno. In jasno je bilo tisto jutro tudi nebo. Moto zbor Staaari Rokeri je bil samo en element v mozaiku, ki je povezal prostor in čas. Istra je čarobna in prelepa, da bi se samo tja in nazaj kilometre lovilo, zato sem imel vmes v načrtu še en mali krog. Poleg tega je en frend najavil svoj prihod šele v popoldanskem času, tako da se mi ni prav nikamor mudilo. Muske, motorjev in bevande pa tudi ne bo zmanjkalo, sem si mislil… Od doma štartam ob 8h, da ujamem še hladno sapo vsaj za uro, dve. Do Postojne po ac, od tam naprej po 409. Kava v Kozini, pa čez Črni kal na Sočergo. V Buzetu pade prva fotka Potem pa ob reki Mirni do Motovuna. Tisti dan je bila očitno kar precejšnja gneča, zato so regulirali moto dostop do starega jedra. Grem kar naprej, saj sem bil tam gori že vsaj petkrat, pa ne bom nič zamudil. Pri črpalki se spustim do stare železniške postaje in tunela pod hribom. Dobro stoletje nazaj je tam skozi sopihala ozkotirna železnica Parenzana, ki je povezovala Trst-Koper-Buje-Poreč. Od otvoritve proge 1902 pa do njene ukinitve 1935 je tistim krajem in ljudem v istrskem zaledju pripomogla k razvoju, saj so svoje pridelke in živila lažje tovorili do bogatega pristaniškega Trsta… Po asfaltni cesti nadaljujem skozi kraje, ki jih je takrat povezovala železna cesta. Karojba, Rakotule, Vižinada… Spustim se do Mirne in nadaljujem do Livade. Tu je sedaj muzej Parenzane, v bližini pa Istarske toplice. Sledi ponovni vzpon v smeri Oprtalj. S te razgledne točke se lepo odpira panorama na Motovun… Malo naprej pa zalotim ta dva, ki škljocata sem in tja… V debeli senci te birtije je čas za kosilo in podaljšan počitek V smeri proti Grožnjanu opazim tole pipo, kjer so včasih napajali Boškarine Sledi še kratek postanek v Grožnjanu in Bujah V Umag pridem okrog 15 ure. Do večera čiliram v druženju, rokenrolu in bevandi, ne nujno v tem zaporedju. Četrt čez osmo zvečer pa se odpravimo proti domu. Do Buzeta vozimo skupaj, od tam pa vsak svojo pot. Neki temni oblaki so na vidiku v smeri proti severu, pa ni bilo na koncu nič iz tega, razen slabe vidljivosti skozi tiste ovinke. Mimo Črnega kala do Kozine, od tam pa po ac do doma. Ob enajstih sem v garaži, pa nekih 420km je bilo na števcu.

En dan prejsnji teden.. nek cez 300 km po Istri... Sel pogledat vas Kotle ali Kotli.. res lepo, in priporocam.. ampak med tednom dopoldne.. ce ste taki kot jaz da vam ni ok guzva.. naprej brez cilja... vmes en zanimiv avto... tud zanimivo predelan: Hum Tukaj sred Huma sem ugotovil da grem na Učko.. kupola me je ze prej vabila tukaj pa sem popustil... sam usput se ena lepota.. temu se rece patina in Učka pravi dan je bil za bit gor... super razgled, edino mal krivega sem se pocutil ker nisem prisel pes gor.. pogled proti domacemu Nanosu žeja potešena pod Učko kosilo v Pazinu... in spet neplanirano ampak najboljse.. Sveti Petar u šumi, vsak ko je sel kdaj z vlakom v Pulo si je zapomnil to lepo postajico sred Istre..

. ... jah no ... eni imate prav ... eni pa nabijate tja v tri dni, ... ... ko pa rabiš ... in če seveda to sploh rabiš ... nekaj več ... kot le menjavo olja ... in predvsem nekaj več zaupanja v serviserja ... je Miha gotovo eden od zelo primernih ...

Pripravljam se na jutrišnjo pot nazaj v dolgočasno Novo mesto

Hja seveda

Dejte fantje, če je pa kaj moteče je pa to, da serviserju skačeš naokol ko on šramfa. Kdor ne zaupa svojmu serviserju, da bo dobro naredil v vaši odsotnosti, naj šramfa sam.

Ma kakšen strojelom, sej se menimo o KTMih! Ja zadeva je taka da ima možakar še šiht v turnusu in če hočeš bit vsaj malo zraven, ob predpostavki da imaš ti šiht dopoldan, potem vsak drug teden avtomatsko odpade. Potem je pa še nekaj vije vaje in gor in dol in je mesec mimogrede okoli. Sem pa imel za narediti kar nekaj več kot ''navaden'' servis ali navaden servis z nastavitvijo ventilov. Kot rečeno, mene tako postopanje zaenkrat ne moti in bom z veseljem vozil k njemu, dokler bo storitev na takem nivoju kot je. Prvo moram jaz 110% zaupati serviserju in potem še toliko motorju, od tam dalje so samo nianse. Seles mi je rekel, da to naredi v dveh dneh in še cenejši bi bil...zato sem šel k Mihatu LP; Lightning

Robi, moje sožalje Vaju z ženo pa je potrebno izredno pohvaliti, da sta dala svoja čustva na stran in poskrbela za Bila, da ni trpel po nepotrebnem!

Bumbarji

Ne vem kako se ostali dogovarjajo za servis vendar pri Selešu sem poklical pripeljal in odpeljal v istem dnevu. Vpoklic smo reševali v ponedeljek motor sem odpeljal v sredo zjutraj. Prav tako sem se dogovoril z Jamnikom pripeljal ob 9ih prevzel ob 18ih pa se je delal komplet servis z nastavljanjem ventilov. Vse med sezono. Lp, Samo

Nova pridobitev tank torba Givi XS320 tanklock. Paše kot "tata na mama" No, hvala bogu, če pa piše, namenjena Versysu mk3 in novi Africi Twin 1200ccm, 1000ccm, 650ccm . .

Mogoče je samo klanec navzdol

Nikada u životu nisam vidio hrvata, mađara, slovenca, amerikanca... ali sam vidio tisuce koji vjeruju da su hrvati, mađari slovenici ili amerikanci. Nikada nisam vidio hrvatsku, ameriku, srbiju, rusiju... ali sam cuo tisuce kako govore da žive u nekima od tih zemalja. Nikada nisam vidio katolika, pravoslavca, islamista, budista... ali sam vidio tisuce koji vjeruju da su katolici ili islamisti. Nikada nisam vidio HDZ-ovca, SDP-ovca, dinamovca ili hajdukovca, ali sam vidio tisuce koji vjeruju da su nešto što nisu. Nikada nisam vidio ništa od toga, iz jednostavnog razloga, jer ne postoji, ali sam vidio tisuce i tisuce koje su spremne naljutiti se, vrijeđati, omalovažavati, fizicki napasti pa cak i ubiti zbog necega što nikada nije niti ce ikada postojati igdje drugdje osim u njihovim glavama. Vidio sam tisuce koje su spremne nauditi stvarnim živim bicima na temelju obicnih fikcija.

No tako. Postal sem ponosni lastnik Ixil Hyperlow L3XB. Zdaj ma ta Yamahica koncno taki glas, kot si ga zasluzi. Nedolgo nazaj pa sem nanjo nataknil se Mitas SportForce+. Vtisi zaenkrat ok, kaj vec pa po malo vecji kilometrini.

Danes ob 18:00 po našem času ali 17:00 po lokalnem. Edina motorista na zahodni konici Evrope. Vreme megleno (18 stopinj) ampak samo na konici južneje in severneje pa sonce.

A si ti kej pil?......Tako lepo si začel sestavek, pol te je pa mal odneslo.....

5 dni sprostitve v Istri, malce z motorjem okol v Poreč, Vrsar, Umag. Vmes še obisk Istralandije, kjer so me presentili z tem kako imajo urejeno za motoriste.

. ... računi brez krčmarja ... ... na tej tablci imam predkupno pravico ...

Vikend...eni že uživajo...

pes... koga ti farbaš ? aplikacija če je vžgana dela tudi v prtljažniku..

Ker je postajalo v usnju nevzdržno, sem si kupil poletno jakno. Vzel sem od Macne Sunrise Camo, skoraj v celoti iz mesh mrežice, ki te med vožnjo prijetno hladi. Ščitniki so vgrajeni na ramenih in komolcih, za hrbet ga je potrebno dokupiti. Jaz sem uporabil kar od Dainese hrbtni ščit. Plačal sem pa zanjo sitnih 143eur (10% popusta na gotovino). Zaenkrat lahko rečem samo da sem več kot zadovoljen.

4.5.2017 Tanger Med-Barcelona-Genova -Ajdovščina-Ljubljana cca 650km ......prva noč je za nami , še dve ladja je največja mora celega tripa, prekladaš se iz postelje na palubo in obratno , vmes malo klepetaš z ostalimi , po večini pa dooolgčaaas ...... ...zajtrk si prinesemo na palubo , najdemo kotiček kjer je zavetrje in jemo suho meso še iz Slovenije . Tri tedne se je pacalo po vročini v kovčkih . Pršut oz. mast je res že malo vlekla na zeleno ,samo okus je bil pravi Na tripu sem obležal edino jaz ,ostala ekipa je imela nekaj težav vsake toliko , kakšna slabost , polivka ,celo zaprtost Vesno je začelo matrat šele na ladji ,slabost,griža brez apetita in to se je vleklo še 14 dni doma . ...... ure tečejo , kot dnevi ....... ...slika pove več kot tisoč besed ............. .......mine še ena noč , ko se zjutraj zbudim grem na WC tam pa dreki plavajo v školjki prvi sem bil na recepciji , že ob 6h zjutraj in tolmačil o dreku v školjki Kasneje smo zvedeli da je en moten osebek , kljub vsem nalepkam in opozorilom odvrgel v sistem plenico . Tako smo stali v Barceloni na remontu ........mine še en dan in večer ob remiju ........ ...zjutraj se zbudimo bolj v megleno jutro in že pred italijansko obalo . Čistilke so kaj hitro začele podit iz sob in že pripravljat za nove goste . Genova .......Batmanov čoln ...in ko čakamo izkrcanje , nov pleh že čaka in načakali se bodo ...z Marđanom odveževa sama ,spakiramo in spet čakamo ....... ....juhu pa se je začelo premikat proti domu ....... ...po AC pa spet dolgčas , 200km pauza in tako do doma ...... ...spet smo začutili veselje, ladja te zamori in pivo na ladji je alergija za denarnico ......najlepša tabla ......v Ajdovščini se ustavimo in pozdravimo Damija , privoščimo si pa tudi domačo govejo juhco . Okus božanski , čez pa pečenko in restan krompir z domačo zeleno solato . Zelenjave se nisem dotaknil vseh 22 dni razen kuhane , zato je bil to top of the top obrokov ......proti domu malo deževno . Z Marđanom in Dragico se poslovimo in si zaželimo vse dobro . Moram povedat ,da sva se z Marđanom in Dragico spoznali šele pred kratkim a kljub temu lahko samo rečem ................še bi šel z njima ! Imeli smo se super , kljukca narejena na trip bom imel lepe spomine pa tudi malo bolečih , do zdaj je na mojem motorju z delom vred za 1200€ popravila , pa še se je pojavila napaka na sklopki ali menjalniku ,še ugotavljajo , tako da motor bo spet kot nov , če bi kdo kupil pa to Doma sva z Vesno uletela direkt na piknik ,smrdeča, umazana ,toda sprejeli so nas toplo Trip sem prikazal kakor sem ga doživel in upam ,da Marđan doda sklepno besedo . Za nami je cca 5400km lih segreli smo se pa je bilo konec lp do naslednjič

Tm okoli sm bil že par botou ... aja, morm po Slovensko Tam, oziroma približno-skoraj tam (približno zato, ker so enosledne poti za gorsko kolo skrite v gozdu), kjer sem bil danes, sem bil že večkrat, vsakič na poganjalčku. In vsakič dihal na škrge, ker je vse tako strmo. Torej sem šel danes z motorinom oddelat en tak 'krog', da obiščem te kraje. Da mi ne bo tako vroče, sem si mislil. Mi je blo drugače vroče, mater! Makadama kolkor hočeš, tista logika od proizvajalca 90% asfalt, 10% makadam, bi morala biti 70/30. Morm kupit druge gume In pri 200 km je 30% kar lepo 60 km. In ves ta makadam je strm, ali za gor, ali za dol. Tisti za gor še gre, ma tisti za dol ... prva, kolkor da motor, zadnji žlajf in upaj, da spelješ ovinek ... ajajaj ... Pri takem profilu ture je jasno, da je bla to precej gor-dol tura: Stalno španciranje med 200-250 vm in 900-950 vm. Ni čudno, da se je na koncu nabralo preko 5000 višinskih metrov vzpona in/oz. spusta. Tko zgleda trasa iz lune: Po levi gor, po levi nazaj. No: skozi Grgar in navzgor na Grgarske ravne, kjer sem pred leti, ko smo še organizirali gorsko hitrostne cestne dirke, z zastavami mahal predvsem po gledalcih, k niso hotli ubogat in so rinli na cesto V Batah si lahko kupiš sir pri Sirarni Hubjani, čisto na začetku Bat. Je tabla. Najboljši sir po tolminski recepturi na tem koncu! Vprašaj za staranega s celim poprom. Njama Prihod na Banjško planoto skozi Lohke. Do Kanalskega Loma je vse razgledno na Alpe na levi. Redki gozd, na višini okoli 900 m, pokaže drevesa bukve, ki so se prav smešno zacelila po žledi. Sredi gozda in sredi ničesar so ceste takole označene. Pohvalno. Spust v Tolminski Lom Rahel odklon iz začrtane smeri, poldrugi kilometer v desno, proti Turistični kmetiji Široko, ni bil kronan s polnim krožnikom, ker imajo odprto samo ob vikendih. Takrat je treba pridet! Ful dobro in ful dosti za jest Majo pa tudi lepe razglede tm zgoraj. Spust do Mosta, na kafe, in naprej po Baški grapi. Tik pred Klavžami se je vredno ustaviti na požirek ali dva zelo dobre vode, ki ima tudi svojo zgodbo napisano na panoju ob po vojaško izdelanem zajetju. Navzgor skozi Logaršče v Ponikve, do Plečnikove cerkve na vrhu hriba. Spust v Slap in po lepi novi cesti do Dolenje Trebuše. Gostilni pri mostu sem se ognil, ker če pridem not, me gazdarica ne spusti ;) Imajo pa dobre palačinke. Vzpon na Oblakov vrh, večina makadam, kjer takoj levo in navzgor, in itak, makadam. V Šebrelje pridemo iz južne strani, po strmem makadamskem spustu. Čisto na koncu planote je cerkvica Sv. Ivana, kjer si motorist lahko odpočije v senci dreves in/ali s pogledom v dolino in okoliške hribe. Če te čas ne preganja in če ti je to zanimivo, lahko obiščeš prazgodovinsko jamo Divje Babe, streljaj proti dol. Ključ rešetk na vhodu imajo domačini. Sledi spust v dolino in po cesti do Idrije. Tu se nabašem z žlikrofi, saj se želodec že nekaj oglaša. Povratek do Spodnje Idrije in levo, Kanomljam naproti. Spodnja je takoj za Idrijo, v Srednji se začne makadam, mehak, ker ga ravno utrjujejo, in ne neha do Zgornje in še malo čez. Na Oblakovem vrhu (ponovno) sem ga imel čez glavo. Plan je bil levo na Hudournik in pod Stržnikarjevim vrhom do slapa Gačnik, ma ker sem tam že večkrat bil in ker vem, kakšna je pot do tja, sem jo ucvrl rajši v dolino. Ta makadam proti Trebuši je za en drek, ma veliko boljši kot oni ... Bom napadel to, kar sem omenil, iz druge strani, jih bom presenetil ... ;) Zopet Trebuša in zopet Slap. Se mi zdi, da me je Idrijca vabila, me je kar vleklo čez most ;) Tokrat takoj levo, preko Idrijce in 'za krajem', po Kosmačevi poti do Postaje. Levo navzgor in že ga žgem proti Čepovanu. Tu je, na začetku, k se da prtiskat, priporočilo 40 km/h. In traja skoraj do vrha. Skoraj. Čisto na vrhu so 3 ali 4 nepregledni ovinki, k če greš peš, si prehiter. In PRED temi ovinki, tale znak. Ma ne morš verjet ... V Čepovanu sm ratal žejn in ker tam ni gostilne, šmrc na Lokve, na hladen tonik. In se še malo ohladit, pred spustom v Goriški kotel. Statistika: 200 km (okoli 60 km makadama), nekaj čez 5000 višincev, 6 h 15 min na motorju, 1 h 30 min postankov, povprečna hitrost 31,6 km/h. Sled sem tudi prflikal poleg. Najverjetneje moraš met ustrezen motor, če se hočeš podat na to turo. In računaj približno tolko cajta. Jst sm, se mi zdi, numalo bolj počasn, ker se mi je mudilo celo življenje, zdej pa uživam v dogodkih in doživljajih in rabim tolko cajta :) 2017-06-13 Šentviška - Šebrelje.gpx

Ne vidis usak dan kr dveh na kupu

Jadranka: Sobota/Nedelja - do Paklenice, cez most na Pag, Novalja, Senj in nazaj v Slo. Paklenica, cajt za pivo Zrce se ze ogrevajo Aja, pa v Aleni so mel izbor miss bikini - kr fajn ... Bi komot ostal se kaksn dan.

Pravi, da je dovolj motosveta za danes!

Še zdj ne morem vrjet da ga res mam, sanjski motoor od kar sm prvič Top Gun vidu