Dvorana slavnih

Včeraj sem nisem najprej vedel kam, nato pa sem šel en giro na idrijsko. Po nizanju owiwnkou wd Vrhpolja do Idrije, sem zavil čez Govejk do Žiri. Tu pa do Trebije, kjer sem se ustavu na merendi. ...marenda... Po obilnem okrepčilu sem nadaljeval preko prelaza Kladje in po spustu v dolino šel do smučišča Cerkno. Cerkno s ptičje perspektive smučišče Cerkno Nato sem nadaljeval za Davčo in Sorico. Ko sem prišel na vrh je bilo označeno, da je cesta za Podbrdo zaprta zaradi ne vem čega, obvoz je preko Petrovega brda. Tako sem naredil polkrog na levo in se vrnil do odcepa za Petrovo brdo. Vse ok, prispel do Bače pri Modreju in v naselju Postaja nadaljeval za Čepovan Nato pa v dolino in po dolnjem Krasu domov. Naredil luštnih in prešvicanih 257 km.

Danes kr relativno dolga turca z mojim nakedom in klopco, ki jo ponuja. V glavnem...Brežice - Samobor - Karlovac - Josipdol - Senj (kosilo in pavza) - Crikvenica - pod Krkški most (pavza) - nazaj proti Delnicam (čez Fužine) - v Delnicah ravno za Zagreb do Bosancev - Vinica - Črnomelj - Dolenjske toplice - Novo Mesto - Brežice. Vse skupaj je naneslo 455km. Ceste tam, kjer sem se danes peljal, krpane sto in enkrat, Jadranka je super. Prometa po celini skorajda ni, na Jadranki gužva za popizdit. V Senju tud polno ljudi...ne veš kam bi se dal. Folk ma dnar, vsi so na morju. Se vidi da je krize konc. V glavnem...na koncu sem bil kr zmučen. Rit boli za popizdit. Hvala bogu sem zadnjič naročil comfort zic, ki bo pri meni upam da drug teden.

Cez Zeleznike do Mosta na Soci, naprej proti Tolminu in Bovcu. Od Bovca gor pa katastrofa. Mim delovnih zapor se padem potem pa proti Predelu metalcem iz Tolmina crkovali avti. Na vsakih 300m je bil ksn. Potem sem sel malo obcudovat razgled na Mangart in cez Italijo do Kranjske gore, Mojstrane, Radovne in Krnice do Bleda in na ohladitev v Bohinj. Rozice za deklice.

Več pa, ko bom doma

Ker je poleti vroče sva šla v hribe in sicer v Kyrgizistan in Tajikistan. Kaj se mora zaplesti in se je vreme v Istambulu tako da je zamual avion iz ljubljane in nato zamudis let za Biskek. Dodelijo ti lux hotel odlično hrano vrhunsko in obljubo da letimo naslednji dan ob 19. Seveda ta avion zamuja je prebukiran in sledi ponudba za 600 euro in zopet hotel za en dan vendar z stend by kar pa ni vredu in po konstruktivnem pogovoru z turki pristaneva v prvem razredu buissnis class v angl. Je bolje slisat ampak je res bolje. Pa le pridemo z 3 urno zamudo v Biskek ker so imeli tudi teh. Tezave z tesnilom na vratih aviona. Ko si pa tu so pa vse tezave del avanture. Če še ni vse ok ni konec avanture sej se bo šele začela. Upamo na papirje jutri in gremo IN ŠALAH...

Direktno iz Budimpešte. Jutri pa še samo domov. Motor osran, da ne vem kje bom začel . Tak je to na Madarskem . Scarabeo

Še pred vikendom sem se zaklel, da pa ta vikend pa ne premaknem motorja...hmh...moj kurac. Glih do 17h popoldan sem vzdržal. Ker ni bilo časa za kaj daljšega, sem pa zvlekel na plano kobilico in hajdi v hribe. Hoče-Areh-Šumik-Klopni Vrh-pesek-Osankarica-Areh-domov. Sem si privoščil malo makadama danes...lepo je šlo...par krat me je v ovinkih malo streslo, ampak sem tudi pogruntal zakaj sem v Bolgariji položil tenerejko....definitivno seveda neizkušenost in pa ciclanje in premalo gasa....kobilico sem danes veliko bolj poganjal in kljub relativno neustreznim gumam sva lepo špure risala.... ....prijetna popoldanska osvežitev...zdaj bom lažje ajal....

Ojla, se migam. Vceraj sem si napolnil akumulatorje in danes via Odessa. Tisti cudni Transnistriji sem se izognil po nasvetu receptorja v hotelu. Cesta po Moldaviji lepa, divja se tu ne. Policije je veliko in opravlja svoje delo Razen tega imajo podobno kot mi dobivamo na AC, kamere, ki merijo hitrost. Moldavija ni neka zahojena drzava, je cista in urejena, glavno mesto se lepo razvija. Meni je bilo vsec. Malo pred mejo me prehiti znanec, Ukrajinec z Hondo Gold Wing iz Brasova. Je tudi tam scalo in je precemel v hotelu. Zato se je raje obrnil domov, pussi Me povabi k sebi na kavo, je doma na nasprotni strani zaliva, ki meji na Odesso. Spijemo kavo, malo pomalcamo, gremo se pogledat ostanke lokalne trdnjave, kjer je danes bikers meeting. Preden zapustimo hiso me dobesedno pprisiki, da vzamem dva deci njegove domace vodke. Pravi, da je 60 %. Bemti, jaz zganice itak ne pijem, tega pa sploh ne bom. Ce zmanjka benza, v keslu bo prav prislo Menjava si elektronske naslove in tel. stevilke in povabim ga, da me obisce. Tip je pilot in ima tri Antonove AN2 za skropljenje polj. Baje mu posel dobro tece. Poleg Gold Winga ima se KTM 950. Pravi, da bo sel v Madzarsko in se bo oglasil pri meni. In tako jaz krenem in prijaham v lep hotelcek v Odessi. Dobesedno prijaham, ker tu so ceste njive. Lepo 65 do 75 kmh, stoje in najmanj 100 metrov za avtom. Oci pa na pecelj. Potem lepo vozis slalom v enduro drzi. Kako sem srecen, da nisem vzel FRJ1300, ki je tudi odlicen motor, a bi sigurno trpel na teh cestah. Vzmetenje Super Tenerejke pa poje vse. Poleg tega imajo vojaske check pointe na cestah. Dobis nek listek in ga na naslednjem zoped oddas. Preglejujejo pa ne, vsaj mene niso. Tudi na meji je vojska z avtomati. So pa bili Ukrajinsci hitrejsi od Moldavijcev, kjer delajo pompolzje. Hotelcic je lep, sedaj ze vem, da moram v teh krajih handlat. Ko vprasas za prosto sobo in cenik, napravis hudo skremzen in kisel ksiht, jamras, da je to res drago. Pol ti dajo 20% popusta, ce bi se mi dalo, bi bilo se vec. Dvomim, da jim posli res tako dobro laufajo. Pa naj jim bo, je lep hotel z bazenom in nekaj morjao tudi zasluzit za prezivetje. By the way, raje imajo Dollarje, vzamejo pa tudi Evre. Bankomat pa vam da najvec 500 Ukrajinskih Rubljev oz. 19 eur. Mejte zraven kes, ker meni ni uspelo placat hotela z Viso, blagajna je mlela in mlela in je vedno prekinilo. Pol je z nasmeskom vzela Eurone. Zdaj pa grem v mesto na frjuks. Pa ena slika, vec pa ko se vrnem. Lp Iztok

Prijetnih 420km in čof v slano vodo... Sem naju našel na tejle sliki .

Velebit: preko velike planine do jadranske hobotnice Prvi pogled prema moru uputio sam s Vratnika, sa starog parkinga na vrhu ispred davno napuštenog hotela ... ili šta je već bilo tamo. Vrijeme je bilo odlično, cesta je bila odlična, a i ja sam se odlično osjećao. Četiri je dana prošlo otkako sam prolazio ovim krajem, jugoistočnijim dijelom doduše, no u svakom slučaju u obje vizite zajednički nazivnik je isti - Velebit. Naime, prolazeći prije par dana uzdužnom velebitskom cestom, ugledao sam dva detalja, dvije ceste ... zapravo dvije mogućnosti da opet zamažem felge skroz do ruba. Prva je cesta od planinarske kuće Alan do mjesta Mrkvište na uzdužnoj velebitskoj cesti, oko 8 km makadama, kako su mi još prošle godine rekli. Druga je cesta također makadam, odvaja se od uzdužne velebitske malo ispod Štirovače i ide preko Dabarskih kukova do onih krivina iznad Karlobaga. Na mjestu gdje makadam počinje stoji oveći putokaz na kojem piše da je do Karlobaga 42 km ... OK, meni paše. Alzo, ja sam na Vratniku i trebam doći do planinarske kuće Alan ... kako to budem riješio? Vrlo jednostavno ... tako da se najprije spustim u Senj ... ... zaobiđem Nehaj/Trbušnjak i dokopam se obale. Ubacim se na magistralu i lagano se i sa 6 očiju otvorenih (mađari i poljaci su svuda okolo) odvezem na jug, skroz do Balinske drage i još pola kilometra iza nje ... do jednog prilično neupadljivog skretanja ... kao da silazim na gradilište, ili zapušteni vinograd. Cesta je truljava, isto kao i sljedeća 2-3 km blagom ili nešto manje blagom nizbrdicom. U trenutku kada nizbrdica postane ozbiljnija, e tada se i pejzaž promijeni ... polako se otvori vidik na ono što se nalazi na kraju ove odrtine od ceste. Starigrad kod Senja, tako se zove civilizacija u koju se spuštam ... prekrasno malo mjesto,na prekrasnom komadu obale, genijalno skriveno. Toliko je maleno da se ne mogu pošteno niti polukružno okrenuti ... mic naprijed, mic nazad, malo oko čamca, malo iza prikolice ... i već sam na uzbrdici, natrag prema magistrali. Ovaj silazak u Starigrad kod Senja baš i nije esencijalan za dolazak do planinarske kuća Alan ... no toliko sam puta - čak i ove godine - prošao pored tog putokazića da sam jednostavno morao skrenuti i pogledati šta tamo ima. Morao sam, i to baš sada. Dokle dalje? Ne još jako daleko ... do Stinice. To je ono križanje na kojem se desno dolazi do trajekta za Rab, a na lijevoj strani iza križanja je stara plava benzinjara. Ima tu i još nešto, obično se previdi ... jedan cestuljak koji se naglo i dosta strmo odvaja u brdo. Cestuljak je inače upisan kao LC59148 i ima sve atribute atraktivne i vožnje vrijedne ceste ... uzak je, neosiguran, ima serpentina i opako dobar pogled na more. Osamnaest kilometara zabave do planinarske kuće Alan prođe prilično brzo ... nije to ni tako malo, ako ćemo pravo ... mnoge poznatije ceste su kraće i s puno manje zabave. Nije to kraj ... ima dalje, samo je makadam. Osam km nelošeg (osim mjestimično s povremenim) makadama završava u Mrkvištu, gdje izlazim na uzdužnu velebitsku cestu (ŽC5126). Od Mrvišta nastavljam asfaltom uzdužne velebitske - kao i prije 4 dana - skroz do putokaza za Gospić i Kuginu kuću, jedino što sada ne pratim asfalt (koji se odvaja naglo lijevo) već pičim ravno ... opet na makadam. Na prvom sljedećem putokazu spominju se 42 km do Karlobaga, a do Ravnog Dabra 24 km ... što znači da me čeka barem 25 km prašine, pijeska, rahlog šodera, nekoliko finih nizbrdica i uzbrdica ... fun, fun, fun. Austrijanac se povampirio, zubi mu narasli ... morao sam ga nekoliko puta ozbiljnije pritegnuti da ne odleti kam ne treba. Iza tunela i table na kojoj piše "Dabarski kukovi" nije daleko do ponovnog susreta s asfaltom ... možda 2-3 km. Odmah s početkom asfalta je i proširenje koje uglavnom služi kao parking za izletnike koji idu na Premužićevu stazu. S ovog proširenja opet se - nakon šume, stijena, pijeska i prašine - ugleda more na jugu, a cesta koja je upravo u postupku proširenja započinje svoj prilično strmi spust do priključka na D25. Bilo je nešto iza 3 sata popodne kad sam se spustio u Karlobag. Da idem odmah doma ... nema smisla. OK, stigao bih, čak i bez ikakve žurbe ... ali zašto? Polako, nigdje ne gori. Smjestio sam se u hotelčić na obali (sva tri hotela za koje znam u Karlobagu, na obali su ... nije bitno) i najprije se malo osvježio. Velebitsko je krasno pivce, jedino mi ponekad smeta što nemaju svi i uvijek Velebitsko tamno. Još me jedna stvar živcira, no za nju sam si sam kriv ... prije četiri dana, spuštajući se s Velebita, prošao sam uz punionicu Velebitskog piva ... a nisam se skrenuo i pitao bih li mogao turiti nos unutra. A bio sam i polukružno okrenuo, vratio se stotinjak metara nazad ... još i danas me ovo ždere. No, nije to ništa što se ne može ponovo odraditi. Priču o lignjama i njihovoj ponudi na obali također ne bih načimao ... držeći se maksime da tko pita ne skita, ja sam pitao i zahvaljujući iskrenom savjetu naručio domaću hobotnicu. Sutradan ujutro doručak i pakiranje, opuštena vožnja prema sjeveru dok kolone turista nimalo opušteno jure prema jugu. Zaustavljanje jedno, u Senju, tek da iz blizine pogledam hordu talijanskih Scramblera. Doma sam stigao prije nego je počeo popodnevni prometni krkljanac (PPK). Od planinarskog doma Alan do izlaza na cestu D25: https://goo.gl/maps/439nsYerUZM2

Danes sem pa drago peljal v prečudovito Logarsko dolino na kosilo. 400km se je nabralo, v drugi polovici poti pa je bilo že malo vroče. Pa do slapa sva tudi stopila v moto opremi.

Po Javornikih.. Najprej pogledat, kje smo se včasih učili leteti z zmajem nato pa še do smučišča Javornik oz Lome potem pa na ride, kjer sem bil v policijskem in Mausovem varstvu. Vendar neglede na vse, ima Cartman prav, čuden dan je danes, kr dve Xsari sta s stranske ceste prežali name in šele zadnji moment zavirali, ena se je celo spravila na @Beara, ampak se ni pustil.

@protector ..... ovo je bolje

Spet jaz, vceraj sem bil tako utrujen, da sem zaspal pri TV ju in luci. Zbujam se ob sedmih po lokalnem casu, jebi ga, tule smo uro naprej, moja bioloska ura pa je nastavljena na sesto po nasem casu. Lilo je celo nic in po napovedi bo se cel dan, enako v Odessi. Ni mi do vlage, ki se ti zavlece skozi gate do kosti. Razen tega, po zajtrku sem si ogkedal center Kisinjeva in je lep. Bom podaljsalal do jutri. Preselijo me v sobo v pritlicju in dobim 20% popusta. Hotel se imnuhe Park Lane Hotel in je res odlicen za ta denar. Za zajtrk je postena izbira in vse je zelo okusno ter sveze, ne pa dva dni stara klobasa in ena vrsta sira kot ponekod. Receptor mi ponudi zanimivo zadevo. Brat od lastnika hotela ima restavracijo in danes je tam ekipa lokalnega zaloznistva, ki obravnava kulinariko. Ce bi privolil v zaokusko in podal moje mnenje o hrani ? Potrebujejo namrec nekoga iz tujine, bodo pa snemali in fotkali. Zakaj pa ne? Na hitro se porihtam, ocistim cestni prah iz uses in obrijem ker ob dvanajsti uri pome pride sofer in me odpelje do restavracije. Hrana ja bila res okusna in zanimiva. Za predjed susi z lososom in parmezanom, glavna jed piscancja bederca zavita v slanino ter kuskus za prilogo, za sladico pa marinirana breskev z vanilijevim prelivom. Vse je bilo lepo okraseno in okusno, edino kuskus za moje pojme premalo zacinjen. Sicer pa, kaj imam jaz pojma o tem ? Fotograf mi bo poslal fotke. Danes bom se pocival, jutri pa je napovedan soncek in grem naprej v Odesso. Po mojem je Moldavija, posebno Kisinjev podcenjena destinacija. Kulinarika je tule zelo razvita, mesto je cisto in urejeno, vecina ljudi govori anglesko. V gostinstvu itak vsi, pa tudi na cesti za silo ali pa celo dobro. Ce pa ne, kot slovenec se da zmenit tudi ce sogovornik govori Rusko, vecina se zastopimo. Se kaj objavim, Lp Iztok

Moje hruške niso še čist zrele. Ampak zame bodo, ker prezrele mi ne grejo u rit

In Bmw 700 gs od Anke

V Beli krajini jih tudi imajo ....

Muholovc

Klin s klinom zbijam

Jah...transfer je največje zlo, ki pa je žal neizbežno. Jaz bi se tudi najraje teleportiral...ampak ne gre. Zato pa se mi zdi smiselno it recimo za teden +dva vikenda....9 dni, minus dva za transfer gor in dol...in jih ostane 7 za užitek. V sedmih dnevih pa tudi če si bolj len, odpelješ, vidiš in doživiš marsikaj...kar je meni bolj smiselno, kot štancanje kilometrov...da na koncu sezone objavljaš koliko kilometrov si naredil, čez 6 let pa prodajaš motor...."vožen ljubiteljsko med vikendi...nikoli v mokrem, redno vzdrževan...zaradi pomanjkanja čas letno samo 2.700km...tako...z ženo na kosilo itd" Kvaliteta pred kvantiteto je v glavnem moje vodilo v prihodnje....

Še nekaj včerajšnjih nočnih posnetkov Budimpešte. Bila je hrana presenečenja. Kaj je bilo in iz česa, bi težko rekel. Nekaj je bilo mesa. Ma nima veze, lačna kot volka nama je bilo zelo dobro. Bilo je super.

Danes zapustla Routes des Grandes Alpes in zavila 60 km proti zahodu, da sva obkrozila kanjon Verduna. Po juzni strani veliko boljse. Sami razgledi, cesta, manj prometa. Potem pa proti Nici. Cesta Saint Julien du Verdon - Entrevaux - Villars sur Var do Levensa, je prava poezija. Iz kanjona v kanjon, siroka, odlicni ovinki, asfalt nikjer starejsi kot vlada Cmerarja.....bravo Francozi. Seveda se je zjutraj zacelo z dvatisocakom. PS. Na enem postanku pride k meni starejsi Italijan (parkiral je GSXa).....ogleda si mojega grdobca, ga poboza in "Versys mille..ma bellisima, bellisima....cmok". Jebiga...imaludihiposlerata.

Preživel , izognil sem se Blatnemu jezeru in avtocesti. Naravo na podeželju imajo ponekod zelo lepo. Polno sončnic, na trenutke sem se počutil kot v Toskani. Bandura se že pere, motor pa jutri. Naporno bo, pa še piknik.

Tu je ktm 1190 r ready to go ADV

"klin se s klinom zbija" ...

No te hruške vzgaja moj ati. Js sem si jih samo sposodila za fotomodel Ne obračaj mojih besed

Sej verjeten njo maś(dušo) sam včasih je mal poredna

Bom šel pogledati ograjo in točno lokacijo in jim bom službeno napisal, kaj morajo narediti.

Mal zarad sihta, mal zarad druzbe, smo se trije pelali postojna vipava ajdovsna nova gorica tolmin idrija postojna. Rebrnice u dvoje so se bol razfukane kot se spomnim, Tolnin odlicn, poln crnih norcev. U 200km sem komaj zgresil zlatega prinasalca, bil poskropljen s skropivom iz vinograda, cakal na sestih ali sedmih delih na cesti, bil prehiten skoz naselje od frajerja v natikacih z otrokom na zadnjem zicu, skoraj pregazen z accordom, in se parkrat resno prasal, kdo je tu nor, ko sem dohitel avto, ki pri 40km/h nit na ravnini nii bil sposoben vozit po svojem pasu. Danes je blo na cesti res katastrofalno.

Ne bom...obljubim. Mislim si pač svoje....

Najprej...hruške so res lepe. Vsaka čast. Drugače pa je včasih fajn malce drugače preoblikovat stavek....ker...ker se mi tu poraja en nespodoben odgovor....

I ja isto...samo je treba fujter prej olupit....

Sem napisal. Ravnokar.

Čestitam. Č E S T I T A M! (Kako je pa žena preživela, ko si prišel nazaj, nas pa ne zanima ... )

dj ce nmorte poglihat povejte ane... jutr grem do morja pa loh macolo uzamem s sabo....

A sem lahko tvoja najboljsa prijateljica?

Vsake toliko Slovencem kaj rata in smo v samem vrhu.

Kar sem se naučil na tem trip-u....najprej sem želel sam pri sebi razčistit, če sploh to še zmorem. Še uspem hendlat z izzivi ali ne? Sem zmožen vozit tudi dlje, ali je to preveč?...ugotovil sem, da še zmorem....da bi tudi dlje šlo, veliko dlje, da pa je fajn, če lahko tempo prilagodiš sebi....da te nihče spredaj ne vleče ali pa tišči od zadaj, zato je izjemno pomembno če greš skom...da veš kdo je ta. Zato ne vozim praktično z nikomer razen z Lakl-om in svojim sinom. Sem pa tudi ugotovil, da sem veliko lepega izpustil....moji naslednji trip-i bodo bolj skoncentrirani na posamezno državo....pa tam bolj intenzivno in podrobno. Dve do tri države na leto...kakor bo čas in volja....pa lepo vsako luknjo pretaknit....

Jaz sem dročnike preventivno menjal sam decembra pri 10.000km. So bili not letnik 2012, sedaj pa so 2015, ki naj bi bili vzdržljivejši. Stari so imeli malo lufta v ležaju proti novim. Ko pridem domov poiščem še en nasvet kako narediti utor pri ležaju da ne more zlesti ven, kar lahko naredi največ škode. Na žalost sem to zasledil po moji menjavi. Po menjavi je bil razmak zelo tesen celo izven območja tolerance, tako da sem korigiral. Upam da sem glede tega lahko miren za naslednjih 15k km (5k je ze mimo), vmes pa le razmak in verigo še enkrat preverim.

sam vozim na mitas sf že četrti komplet in so zelo solidne gume, še posebej če upoštevaš ceno (price/performance)...nisem sicer najbolj zadovoljen z njimi v dežju, a jebiga, život je kompromis...sem pa pravkar zelo ugodno nabavil 2 kompleta "prepereli" angel...sicer st in ne gt...a ker iščem nekaj malo bolj primernega za vožnjo v dvoje, je to moj naslednji poizkus...če bo približno kot sf+ in malo bolje v dežju in na kilometrini zadnje gume...potem bom zadovoljen...sicer iščem dalje ali grem nazaj na sf+...

kaj naj taka sem, za dobro papico bi še kakšnemu pravljičnemu bitju dušo prodala.(če bi jo imela)

Tiramisu pa gora sladoleda zraven njami

Torej ker sem bil po nekaj ogledih za nakup rabljenega motorja totalno razocaran nad vzdrzevanjem motorjev in se je v praksi izkazalo da skoraj ni motorja ki naredi tehnicni pregled sem se odlocil da napisem opise ogledov in jih delim. YAMAHA Fzs 600 REGISTRSKA OZNAČBA: LJ38-1Z Lokacija: Slap pri Vipavi Motor ima na stevcu 67k km, na tehnicnem 7.2016 pa 68k ocitno se je vozil ene 1000km v rikverc od lani. Menjalnik med prvo in drgo grdo skrta. Hladilna tekocina pod minimumom in z vonj po olju. Prodajalec ne ve kdaj je bila menjana. Oboje zavore prevec naponane da zavirajo tudi ko ne pritiskas - mozno da so zviti diski. V primiru nujnega zaviranje iz 100km/h na 0km/h se zacne motor zvijat kot kaca Ko je motor v brzini zavija v levo ce spustis balanco. V prostem teku gre ravno. Balanca zvita. Udrt renzervar. Podrsane obe plastiki prednja in zadnja na obe strani. Podrsan avspuh. Obe stranski zasciti motorja podrsani in zviti Levo spodaj je karter zapackan od olja. Zadnja guma je prakticno za v smeti. Pri vrtenju prednjega kolesa na mestu nekaj poka v kolesu. Mozno da senzor hitrosti. Na prednji desni vilici pusca oljni semering ceprav po prodajalcevih besedah menjani semeringi pred kratkim. Pretegnjena veriga ceprav po prodajalcevih besedah menjana pred 5k km.

Če bo kdo vozil po kurji glavi in ga zagrabi lakota....Šunkarna in gourmet Kodila v Markišavcih.....več kot odlična tipična prekmurska hrana (degustacijski krožnik,bograč, bujta repa....in seveda prava prekmurska gibanica) v čudovitem ambientu, pozdrav lastnika, ki te na željo pelje pogledat, kako zorijo prekmurske šunke....in v prodajalnici si lepo za popotnico nabaviš zaseko, ocvirke, bučno olje, tunko.....

Jaz res ne vem v čem je problem???? Napisal (i) smo pač izkušnje. Jaz ne trdim, da so najboljše. Za mene so v redu. Sploh pa ne vem, kaj te žuli ta Mitas. Kupiš si pač tiste gume, ki tebi odgovarjajo...in je "problem" rešen.

Midva z ženo sva načrtovala obisk francoskih prelazov in nato iz Aoste preko prelaza Saint Grand Bernard v Švico. Tako je prvi dan, v petek 21.7. 2017 bil večinoma transfer po AC do Asti. Slik nič, AC od Monfalkona do Asti je 39,90€ nato še 2,50€ za povezovalno obvoznico. Na črpalkah po italijanskih AC je treba paziti, ker tankštela na kateri piše "con servizio" pomeni, da je všteta strežnina in je že tankštela naštelana za 20 centov dražji znesek. Po domače tudi če si tankaš sam na tej pumpi, boš plačal strežnino....ceno benza 1,89€ in ne 1,69€. Nato pa po regionalkah do naselja Sampeyre, kjer sva prenočila. Utrinki so samo z naselja, ostalo je brez veze. 2. dan: sobota, 22.7. Malo po deveti zjutraj sva odpeketala s hotela in nadaljevala za Col de Agnel (Colle del Agnello). Vreme čudovito, malo frišno, samo užitek je bil neprecenljiv. Col Agnel V dolino sva prispela skoraj na hlape. Ko sem videl tankštelo, sem bil kot puščavnik, ki vidi oazo. Juuupi, tankal bom....khm, tanštela je bila fullauto, na njej piše, da sprejema kartice (Maestro, Cirrus, Visa, Eurocard), mojo bančno je zavrnila, sprejela je samo Visa kreditno. Kakorkoli sem natankal in gasa dalje na naslednji prelaz - Col d'Izoard. V Briansonu sem se malo vrtel, da sem dobil izhod z mesta za Montgenevre in nato Italijo. Tu sem bil samo kratek čas, toliko da sem presekal in šel nazaj v FRA peko prelaza Mont Cenis. Na vrhu je svinjsko pihalo in sva se takoj pobrala v dolino. Prespala sva v Lanslevillard. 3. dan: Nedelja, 23.7. Po obilnem zajtrku sva nadaljevala proti prelazu Iseran. Val d'Isere s ptičje perspektive Val d'Isere Po kofipavzi sva jo mahnila naprej čez Col du Petit Saint Bernard. Na vrhu je meja z Italijo. Tu se najino potovanje po francoskih prelazih konča. Kot sem omenil je bil namen spet presekat Italijo in iti v Švico, vendar je bila napoved za naslednje dni za Švico (obilno deževje, megla in temperature blizu ničle). Zato sva si rekla ne hvala in nadaljevala plan B, ki bo objavljen v temi Dolomiti.

Od Rige do Avgustow na Poljskem. S Scarabeo

Naj dodam še jaz svoj "piskerček" k Mitas gumam. Lani sem kupil nov motor na katerem so bile kot prvovgradnja Metzeler Tourance (enak profil kot Mitas E-08). Že od samega začetka mi guma ni delovala ravno...hmmm....zaupanja vredna. Nekaj manjših zdrsov zadnjega kolesa pri nežni vožnji.... Vse skupaj sem sicer pripisal moji neizkušenosti, hladni podlagi itd. Čez čas se je sicer občutek izboljšal...a "črvek" v glavi je ostal. Ves čas sem imel občutek, da gume nekako plavajo...bolje rečeno....nisem imel občutka stika s podlago....vse je bilo tako lahkotno...kar preveč. No preden sem se odpravil na Balkan sem se odločil, da gumem menjam....že zaradi kilometrine, ker so Metzelerke pri 7.000km, že kazale znake lepe obrabe in drugič, ker sem vedel, da me čaka nekaj makedamov v spreminjajočih se razmerah.Po daljšem razmisleku sem se odločil za Mitas E-07. Zdaj imam z njimi za seboj dobrih 5.000km in sem prezadovoljen. Guma je sicer bolj..."delovna" bi rekel. Od voznika zahteva konkretnejše ukaze, vendar je občutek stika s podlago fantastičen. Zelo suverena v vseh režimih vožnje...oprijem res dober...tudi v ovinkih, čeprav z grobim profilom zelo suverena. Na mastnih iz špegl-zglajzanih balkanskih cestah je služila odlično...kljub manjšim zdrsom, zaradi mojega pretiravanja je dovolj predvidljiva in ti lepo nežno pove, kdaj je dovolj. Na makadamu, delno blatni podlagi ter kamnitih cetah...z mojo neizkušenostjo...top. Sposobnejši voznik, bi iz te gume izvlekel gotovo še veliko več. Kljub temu da sem bil zmerno otovorjen in z mojimi 100kg....se mi obraba ne zdi nič pretirana, glede na profil, prevožene podlage in način vožnje. Nekaj dni nazaj je naneslo, da sem jo imel možnost preizkusiti tudi v konkretnem nalivu...od Sl.Bistrice do mene je kakšnih 22km....voda je ceste dobesedno zalivala...res je, da sem že zaradi previdnosti peljel nekaj počasneje (bolj zaradi vidljivosti kot kaj drugega) in se izogibal belih označb...vendar guma ni niti v enem trenutku pokazala "ranljivost" v oprijemu zaradi dežja. Torej...Mitas-E07...iz moje strani pohvale in če dodam še faktor cene (čeprav ta niti slučajno ni bil merodajen pri izbiri)...toplo priporočam.

Kole danes sem bil izi-biker, razen vseh owiwnkow wiii na hard kokr da, fak koliko so dobri po Cresu in Lošinju, s Plominko sva pa itak že na ti. Lagano ujutro brez kake žurbe in problemov pozajtrkujeva in jo šwigneva proti Brestovi..računal sem na pol ure, ma je bilo 15 minut vrh glave za tistih par ovinkov in seveda, da sem enemu ferariju, ki je navijal gas pokazal izpušno cev. Prezgodnji štart je povzročil nemalo problemov pri trajektu saj sem ženki moral častiti kavico. Ukrcanje je potekalo brez težav in nikjer me niso zavrnili. Ker sem bil blizu "pole positiona" sem štartal s trajekta z mirnimi živci in v prvih dveh ovinkih pocepal nekaj avtomobilov, dva motorista in en avtodom. Odveč bi se bilo hvaliti, ampak po začetnih problemih z luknjastim in valovitim asfaltom, katerega je "semiactive" vzmetenje KTMja preneslo z lahkoto, sem po par kmjih prešel na lep "ulalalala" bi rekel Ališič, res lep asfalt. Saj res, da so razgledi fantastični levo in desno, a kaj ko GT takooo noro vleče (sport mode). Režal sem se ko pečen maček pod čelado in odvijal in odvijal. Še prehitro sva padla v Osor, kjer sva kavopauzirala. Dost nabijanja...lep slikovit, barvit dan, ne preveč vroč z dobrim kosilcem nekje na Malem lošinju, in nekoliko bluzenja okoli...nato pa spet puščica nazaj. Za vse skeptike, ne, KTMju ni nič odpadlo. Sem se pa ful ustrašil, ko sem prišel nazaj v kamp, saj je okoli mopeda dišalo po kokicah (brez šale)