Dvorana slavnih

Športna sobota je za nami. S kolegom sva plan naredila že dva tedna nazaj, v tem času so se javili še trije kandidati za izlet. Tako se nas je na pot odpravilo 5. Med sabo se nismo poznali oz.vsi 4 smo imeli istega skupnega kolega kar mi je pred odhodom dajalo malo mešane občutke, ker nisem navajen vozit v večjih skupinah....ponavadi sva dva oz.max trije, pa še to dolgoletni kolegi. No, na koncu je bil strah odveč, smo se kar dobro ujeli, tempo je bil kulturen, vsekakor bomo šli še kdaj skupaj na izlet Štart smo splanirali za 5:30 izpred OMV Bivje (zbor 5:20)...štartali smo ob 5:40 kar niti ni slabo Passo San boldo 706m Passo Pordoi 2239m Passo Sella 2240m Passo Gardena 2121m Passo Valparola 2197m Passo Falzarego 2105m Passo Giau 2230m Passo Tre croci 1809m Passo Mauria 1105m Na OMV Bivje smo bili ponovno ob 21:30. Oba Kawasakija sta bila pridna, Yamahi tudi nista delali problemov....Ducati...hja, ni hotel domov Očitno mu IT benzin na črpalki pri Udinah ni ustrezal (samo on je tankal) in po par kilometrih je prešaltal v "safe mode" (do 4.000 rpm). Nismo nič eksperimentirali, da nebi poslabšali situacije (iz forumov smo razbrali, da se je že zgodilo, da motor ni več vžgal po izklopu) in smo lepo vozili 85 km/h po AC do Bivja. Doma je kolega vgasnil motor in ga čez nekaj minut ponovno uspešno prižgal. Javil ni nobene napake, zdaj sledi testna vožnja do Domžal in priklop na računalnik, da pove kaj mu ni pasalo. Pa še nekaj fotografij:

Ena sama samcata slikica z danasnje voznje. Start ob 8 00 iz Žalca preko Pavlicevega sedla do sosedov jodlarjev. Skozi Železno Kaplo - Volkermarkt - Brückl- po 92 -ki do Neumarkta - Murau- Turacherhöhe - Feldkirchen - Celovec - Ljubelj - Trzic - Kranj - Tuhinjska - domov. Nabralo se je 450 km. V prijetni družbi in ravno pravsnji temperaturi je minil en lep skoraj že kicast moto izlet.

Zdravo. Čisto na hitr. Po kosilu od doma preko Kalc, Idrije na kavico in sladoled na Mostu na Soči. Potem preko Bovca na Mangart. Preko predela do Belopeških jezer in nazaj proti domu. Spotoma si privoščimo zgodnjo večerjo. Vračamo se preko Ljubljane in Rakitne. Tam sem srečal enga tapravga Živganorca, ki se je peljl proti Podpeči. To je to. Lp, notranc

Zapad 2: Uglavnom iznad 2000 Lorenzago di Cadore, Lozzo di Cadore, Domegge di Cadore, Calalzo di Cadore, Pieve di Cadore, Tai di Cadore, Valle di Cadore, Venas di Cadore, Cibiana di Cadore ... ha, imam te! Ovaj zadnji di Cadore, Cibiana, to tražim ... tražim ga pogledom po tablama mjesta koje prolazim, ili po putokazima koji me upućuju na eventualno skretanje. Skretanje odakle? Skretanje sa SS51bis, uske i prometno preopterećene ceste koja spaja SS52 i SS51 ... otprilike rečeno. Dapače, kad sam ugledao putokaz koji me upućuje ne Cibiana di Cadore već sam koji kilometar i zagazio na SS51 a da nisam ni primjetio. A i kako bih primjetio ... od silnih Ducato i Doblo furgončića, nebrojeno mnogo Pandi, Punta, Činkvečenta i sličnih malih škatuljica, sve garnirano radovima na cesti s naizmjeničnim puštanjem prometa ... dobro da sam i stigao gledati sa strane. Koncentracija na promet i gledanje pred sebe, pokraj sebe i iza sebe ... ima tu i onih malih kutija s radarima i kamerama uz cestu, no u ovakvoj situaciji kamere su potpuno nebitne ... brzina preko 50 km na sat vrlo je rijetko moguća. OK, putokaz za Cibiana di Cadore sam na vrijeme ugledao, na vrijeme sam i skrenuo. Morao sam na trenutak i zastati ... malo mlake vode iz gepeka za rehidraciju, nekoliko trenutaka više za rekalibraciju ... ulazim u drugu zonu, nema gužve, nema malih Fiata, nema nervoznih šofera. Nema niti ravnog komada ceste ... ili je lijevo i desno, ili je gore i dole. Ponedjeljak je, koju minutu iza podne, ulijećem u Dolomite i osim toga doista ništa nije bitno. Ali nije sve počelo ovdje ... na cesti SP347 koja će me lansirati među blažene prijevoje Dolomita. Nije ovo niti prvi prijevoj danas. Zapravo je ovaj izletić počeo jučer, nekako usporenim kretanjem iz zagrebačke garaže tek oko 10 sati. Iskristalizirao se labavi plan koji je izgledao otprilike ovako: dohvatim se Ljubljane, na Kozarju skrenem lijevo i vozim do Gorice; od Gorice uz Soču vozim do Žage, tamo uđem u Italiju i kroz Reziju i preko Sella Carnizza izađem na SS13; negdje oko tromeđe nađem smještaj i dan-dva ganjam austrijanca po bregima ... nebitno u čijem govornom području ... slavenskom, romanskom ili germanskom. Kao i svaki plan, i ovaj je temeljito propao već na samom početku ... na Kozarju (Kozarje je jugozapadno križanje/petlja na izlazu iz Ljubljane) skrećem lijevo i odmah testiram kako radi Brembo M50 ... alzo, bremzam junački. Sve stoji. Tri trake, sve u njima stoji. Nije dobro. Nedjelja je, pade mi na pamet, bit će da je ovaj krkljanac u uskoj vezi s godišnjim odmorima, morem i plažama. Traži se izlaz iz ove situacije sada i odmah ... desnom trakom, koja je jedina davala znakove života, probijem se do prvog skidanja (srećom, nije daleko), izđem na Tržašku cestu, vratim se njome 3-4 km nazad, opet zajašim autoban malo pred Kozarjem i ovog puta uhvatim desni smjer. Do Jesenica, osim u suprotnom smjeru, nikakve gužve nisam vidio. Jesenice, Mojstrana, Gozd Martuljek, Kranjska Gora ... imao sam dovoljno vremena da u tih dvadesetak km smislim gdje budem potražio smještaj, a uobičajene adrese su Podkoren i Rateče. Podkoren ovom prilikom zaobilazim, smještaj nije loš ali ne vrijedi traženih novaca ... idem se protegnuti do Rateča. U Rateču veliko gradilište ... asfalta nema, no sobičak za mene ima. Raspakiravanje ostavljam za kasnije, uzimam ključ sobe, odlazim do obližnje crvene benzinjare ... njemu juhica, meni zalogaj i napitak. U jedan sat i pet minuta krećem ... budem ušao u Italiju - čitavih je 500 metara do granice - a dalje šta bude. U dva sata i pet minuta prolazim Nassfeld (a.k.a. Passo Pramollo) ... ... i odlučujem da je, eto, konačno prava prilika da pogledam kamo vodi onaj cestuljak odmah desno iza table ... a vodi ubrdo do jednog od okolnih jezera, uz dodatak tipičnih austrijskih planinskih motiva. Bilo je i krava ... bez njih nema austrijskog planinskog pejzaža. Vratim se s brda i lagano se spustim u Austriju ... najprije do Tröpolacha, gdje sam nedugo prije navratio na Reitwagen Ranch, a odmah zatim i do ceste B111, lokalne južne magistrale istok-zapad, koja se na zapad proteže skroz do Silliana. No dobro, ne budem ja sad baš do Silliana, možda je malo kasno za takav izlet, no mogao bih barem do Kötschach-Mauthena, mjesta poznatog kao ishodište ako se sa sjevera kreće na Plöckenpass (a.k.a. Passo di Monte Croce Carnico). Bio sam tamo dva puta do sada, cesta je odlična - naročito s talijanske strane - a sjetim ga se i kao mjesta gdje me sastavio ozbiljan planinski prolom oblaka. Bilo je i leda, no dok je led počeo udarati, ja sam već grijao smrznute ručice na šalici vruće kave ... ili je možda bio čaj. >> Plöckenpass 2014: http://www.motori.hr/forum/index.php?topic=246248.msg4366687#msg4366687 U tri sata i pet minuta stajao sam ispred oveće table ... Plöckenpass lijevo, Oberdrauburg desno. Kao da gledam ... ako krenem lijevo, opet se iz ničega bude pojavio veliki oblak i opet ću dalje voziti mokrih gaća. Ako skrenem desno, nastavit ću dalje idiličnim austrijskim brdo-cesta-livada pejzažima, a osim toga, mislim da ovaj dio ceste 110 do sada nisam prošao ... ili se barem ne sjećam. Hajde, idem desno, najprije kroz Kötschach ... ... iza kojega nastupa krasna brdska cesta, prelazi se i preko prijevoja koji nije označen (ili nisam vidio tablu, što je vrlo malo moguće), pa ću začas i do Oberdrauburga, nije to daleko. Oberdrauburg, Oberdrauburg ... a ne znam gdje sam njega preskočio. Uljuljkan valda u čarobne austrijske pejzaže, sljedeće čega se sjećam ovaj je putokaz ... Ha, svašta piše na njemu, ali ono ... tekst u zelenom negativu, donji desni dio ... Grossglocknerstrasse. Šta da radim sad? Kad sam već tu, a tek je pola četiri popodne, i živ bih se požderao da ne odem ... ma stignem, to je tu blizu. Ali najprije valja prejašiti Iselsbergpass, mali ali slatki prijevoj na cesti 107, gotovo potpuno nepoznat zbog svog velikog sjevernog susjeda sa iste ceste. Cestom 107 gasiram dalje na sjever, sada već i sa snijegom prekrivenim planinčinama koje se se nekako uvukle na horizont. Bez zadržavanja provučem se i kroz Heiligenblut, i kako sam prošao onu prvu serpentinu u samom centru Heiligenbluta, sve je mentalno leglo na svoje mjesto ... idem malo skoknuti na Edelweißspitze, a za dalje kako bude. U četiri i petnaest bio sam na naplatnim kućicama ... 25,50 EUR. Da, može se zahlen mit Karte. Kao da mi se čini da je to ranije bilo nešto jeftinije. Iako je glavni cilj Edelweißspitze, na rotoru ipak najprije skrećem lijevo i 15 minuta kasnije eto me na vidikovcu iznad glečera. Meni to više liči na baruštinu s malo leda, no neka ga zovu kako im se sviđa. Lijepih pejzaža ne fali ... Pomalo već i primrznut spuštam se do rotora i produžujem uzbrdo na drugi kraj. Kod Hochtora jasno vidim šta me muči, a ja nikako da odreagiram ... bijednih je 6.6 celzijevaca. Evo prilike da stanem i konačno izvučem (i navučem) onaj šuškavac iz gepeka. Ajme razlike. Još da imam i vunene rukavice ... Na glečerskom vidikovcu nije bilo posjetitelja koliko bih očekivao nedjeljom u pola sedmog mjeseca. Ista situacija bila je i na drugoj strani ... ni na Fuscher Törl niti na Edelweißspitze nije bilo ni posjetitelja niti motocikala kao prošli put kad sam tu bio ... bit će da je ciklona koja se mota ovim krajevima odradila veći dio posla. Da sam sutradan navratio ovdje, vjerujem da bi svih bilo i manje. Opet je nekakva ciklona u najavi. Nisam mogao ne primjetiti oblake koji su se motali naokolo. >> Grossglockner 2013: http://www.motori.hr/forum/index.php?topic=238013.msg4038099#msg4038099 Prošlo je već šest sati popodne i vrijeme je da krenem nazad u Rateče. Ostao sam među zadnjima, no usput vidim da još neki prolaze u kontra smjeru. Nije bilo nikakvih problema spustiti se nazad do rotora, niti nazad do Heiligenbluta ... kako se smanjuje nadmorska visina, tako temperatura raste. Cesta B107 ostala je iza mene i smireno se - da ne uznemirim radare i kamere - spuštam po B100 prema Oberdrauburgu. Kako sam prošao kroz/uz Oberdrauburg opet ne znam ... znadem samo da sam u nastavku puta prema Rateču počeo radosno uočavati mnogo do sada neviđenih prizora i pejzaža. Ma super, nikad dosadno. Nikad dosadno, naravno, sve do trenutka dok nisam nešto manje radosno ukapirao da sam potpuno fulao cestu "za doma", te da se umjesto po B111 ja i dalje vozim po B100 ... nešto sjevernijom cestom koja se također pruža u smjeru istok-zapad. Već sam bio na pola puta između Greifenburga i Spittala. Šta sad? Ako nastavim prema Spittalu to će značiti da moram još odvoziti lokalno od Spittala do Villacha, i od Villacha preko Wurzenpassa do Podkorena. Ako se vratim do Greifenburga, mogu cestom B87 doći do Hermagora, pa odatle po B111 do Tarvisia i još onaj mali komadić do Rateča. U svakom slučaju drama ... ne zato što će me negdje na putu uhvatiti mrakača, ili što ću se propisno smrznuti. Ne, ne ... zatvorit će kuhinju koja radi samo do pola 10 i ostade ja bez večere. Eto problema. Bilo kako bilo, vratim se ja do Greifenburga, ubacim se na B87 - po kojoj do sada još nisam vozio - i skupljam kilometre do Hermagora. Srećom, još je bio dan pa se dalo i uživati u vožnji ... konfiguracija ceste je zanimljiva, većim dijelom fitilji preko brda, a usput sam prešao još jedan mali passić ... 1030 metara visoki Kaiser Franz Josephs Höhe. Mrakača me uhvatila na ulazu u Tarvisio, što je ostatku puta dalo jednu dodatnu kvalitetu. Pred svoj hotelčić uparkirao sam 10 minuta prije 10 sati ... kuhinja ne radi, no našlo se materijala za 2-3 manja sendviča. Našla se i krigla Uniona. ...

Danes od Paklenice do Karlobaga skoraj samo najina... Na prvo "gužvo" naletela šele v Sv. Juraju.

En današnji okroli vtis

S prijateljem sva se pogovarjala o furci in to je izpadlo: Zbor na Omv Bivje ob 8:00. Vsi točni, kolkotolko Štiri motorji, štirje vozniki in moja sopotnica. Smer Kras, Vipava, Col, Idrija, Žiri, Logatec, Postojna, Koper. Postanek na Kozini na Omv za kofe... Omenim Divje jezero... Moramo videt!!! Potem pa v Divači čez Kras proti Vipavi. Ajdovščina, Col, Godovič, Idrija. Pred Idrijo zavijemo za Belo, čez 600 metrov parkiramo, v hladu. Koliko je še neraziskanih krajev .... Ura je klicala h kosilu.... Smo se ustavili v Spodnji Idriji. Osebje prijazno, hrana super, cene normalne... Po prijetnem obedu, smo pot nadaljevali s tem, da smo se vrnili proti Idriji in zavili levo v smeri proti Žirem. Cesta pa kot bi se vzpenjali na Vršič, prave lepe serpentine .V Žireh zavijemo desno proti Logatcu. Cesta je na nekaj odsekih urejena s semaforji, ker jo temeljito popravljajo. V Kalcah levo proti Postojni in pavza na OMV. Tam se tudi uradno poslovimo med seboj, saj sta se dva vračala v Italijo, mi trije z Damirjem in mojo, pa smo nadaljevali proti Kopru. Nabralo se je prijetnih(čeprav temperaturno vročih (33-35°C)) 260 kilometrov. Dobra družba, dobra hrana in pijača, ter prijetna vožnja; kaj bi si lahko še želel.... In to z novo kobilco Lp, C eagle

Bom temo pustil, ker bo ali je mogoče preobširna in je tudi pokazatelj realne situacije, ker se v zadnjih letih res veliko ljudi, ko si ustvari družino in nekoliko stabilizira omisli motor, potem pa žal velikokrat beremo, da je 50 letnik zletel ven s ceste. Predvidevam, da bo tudi veliko debate posvečene opremi in varnosti, ne samo mopedu. Ker sem tudi sam imel pavzo med mladostjo in "zrelimi leti" bom opisal samo moje napake oziroma moj pogled na situacijo. 1. motor...zaenkrat kupi kar ti je všeč v prvi vrsti. Načeloma kubiki ne igrajo preveč vloge, razbiješ se z vsem kar gre 100 na uro ali manj, zdrs je lahko z vsakim motorjem neglede na kubike, moč itd....seveda so 4 valniki bolj umirjeni, bolj elastični, kar pa ne pomeni da ti bo 2valnik nabijal. Prav vse nove motorje se da lepo vozit. Načeloma velja, dražji kot je moped, močnejši kot je, več ima eletronske podpore. Pomembni sta pa dve, ABS in TC. Veliko začetniških napak te 2 sistema rešita. 2. vožnja, če si se veliko vozil, se boš spomnil vsega, telo bo samo začelo pravilno delovati. Seveda je v začetku pomembna previdnost, da spoznaš moped in sebe, nato pa predlagam, da se učiš od boljših. Ali gre nekdo s tabo, ki ti pove, kje ga lomiš, kje bi lahko bolje, na kak način se kaj počne in boš spet izboljšal stil. S prakso se pa itak vse izboljša. Predvsem pa je na mopedu ena razlika z avtom: naučit se moraš veliko več predvidevat, kaj bodo ostali udeleženci počeli. Vsako vozilo, oseba, bicikl ali kaj drugega ob cesti vedno predstavlja potencialno nevarnost. 3. oprema, tule se zna zgodit, da boš v začetku nabavljal, preveliko, neprimerno itd...univerzalne opreme za vse letne čase pa itak ni. Tako, da v začetku ti predlagam kako kvalitetno "all season" korduro, s kakimi zračnimi žepi. Čelada...no tu je cela znanost opisana v temi čelade. V nasprotnem boš kot jaz, ki sem v začetku kupoval preveliko, pa čez pol leta prodal in nabavil novo.

baje...kake 3 tedne nazaj je že preganjal sestre okrog operacija medenice ni bila potrebna, je šla skupaj (tipična poškodba motoristov, počena medenica in križnica), še rehabilitacijo da skozi, pa bo bruuuum, bruuuuum

včeraj obljubljene slike začetek izven civilizacije. lani sem cviknil a vseeno odpeljal. prvi cilj dneva, njegovo vznožje, Cincar nad Livno-im (2006 mnm) zahodno vznožje Cincar-ja, pogled proti Glamoč-kem polju, skrajni jugovzhodni del. Precej neobljuden. začetek bližnjice mimo Glamoč-a nasproti se je pripeljal motorist. No pa bo družba!. Jok, domorodec na apn 6 in s klobukom. je tako letel mimo, da ga tud slikat nisem uspel. sredina bližnjice je postala takšnale: rezultat suhega testa (brez motorja) nadaljevanje je bilo zopet obetavno suša je se nadaljuje

@kao normalna Nekateri ne bi nikoli iskali partnerja preko interneta ali razgalili svojo dušo (če smem pretiravati) na javnem forumu, nekomu se pa to zdi pravi način. Marsikdo bi se stvari lotil popolnoma drugače, ampak to ni pomembno. Pomembno je le kaj si ti želiš. Če še ne veš, boš sčasoma ugotovila. Ali pa tudi ne. Kako to storiš je tudi tvoja stvar. Delaj tako kot misliš in čutiš da je najbolje zate, vendar moraš vedeti, da boš ob vsaki stvari naletela na nek odziv. Pozitiven ali negativen. Meni je vseeno koga, zakaj in na kakšen način iščeš svojega dragega, bi pa rada povedala, da če si se že odločila za nek določen pristop in to na javnem forumu s pretežno moško populacijo, bi lahko morda že vnaprej predvidela določene reakcije na svoje pisanje. Ko se odločiš za nek način komuniciranja, pričakuj odgovore na isti ravni oziroma ponavadi še na malo nižji. Forum iz nekaterih ljudi potegne najslabše. Fuck it, pod vplivom anonimnosti se nekaterim ljudem popolnoma zmeša. Upam, da boš to vzela dobronamerno. Ne oziraj se na druge. Če je dolgobradi čoperist moški tvojih sanj... Go for it. In vso srečo pri iskanju. p.s. Obstaja ''klub'' oz. bolje rečeno skupina Bearded bad boys Slovenia. Morda se pa tam najde kakšen zate.

Aja, aja, aja... Danes je ''National dog day''. Wolfsburg. Siv. Lep. Moj!

Takle mamo...

Če mi je dovoljeno dodati moje mnenje... Sam sem povratnik na motor po 25 letih. Ok, Zdaj teče že četrto leto nove dobe Točno vem kako se počutiš, kakšne so želje, itd... Podobno je bilo pri meni. Kaj naj kupim, bo v redu? Bo dovolj moči za dva? Miljon vprašanj, odgovorov pa 10 miljonov... Malo sem gledal in si za začetek kupil Yamaho Diversion 600ccm 60 KM. Verjemi! Dovolj divja zame, pa tudi v dveh ni bilo nobenega problema, s 3 kufri sva šla BP čez Vršič, pa v Zadar.... Je pa res, da ko se motorja navadiš, postane "KAO" švoh.... Je pa moči za v maline še vedno viška Tri leta sem jo drgnu, matral @Borutt -a na treningih varne vožnje in mojo, da je hodila z mano... Ja je pomagalo. Občutki so se vrnili! Ker sem si vedno želel en NOV motor, sem gledal in iskal in našel... Pred 3 meseci je bila na voljo Yamaha Tracer 900 za testno vožnjo. Z mojo sve jo preizkusila (cca 200km) in moram reči, da je bilo vse razen sedeža v presežku. Ima 3cilindre, zato trese malo nič... Moči oz, navora kolikor hočeš. Ima TC ima ABS, ima 12V vtičnico serijsko, ima centralno stojalo serijsko, ima spredaj "šipo". Zdaj stane 9995,00€. Če boš dobil spomladi še kak komad, bo še cenej. Jaz sem jo vzel pred 14 dnevi, dokupil zadnji in stranske nosilce za kufre. Razmišljam še o izdelavi sedeža zame, ker me ta tišči v kost pod "dragulji" Vse skupaj z registracijo, zavarovanjem AO+ in sopotnik ter nosilci in stranskimi kufri, me je prišla 10.700€ Občutki? Saj se jih ne da opisat z besedo. 14 dni 1800km na števcu.... Je dovolj zgovorno? In nasmeh do... še dobro da imam ušesa Sicer ne vem od kje si, ampak vsako pomlad imaš "začetniški tečaj vožnje" skoraj v vsakem večjem mestu. In to brezplačno... Verjemi, vsakič ko sem šel(in nisem šel dvakrat... ampak skoraj vsakič že 3 leta v Postojno ) sem dobil boljši občutek, še posebno pri obvladovanju motorja. Tole pišem 2 uri po tem , ko sva se vrnila z mojo drago s potepa po krasu pa proti Idriji, Žirem, Logatcu in nazaj domov... Prijetna družba Damirja , Franca in Maxa, tre seveda moje drage , novi kilometri in nov razlog za veselje nad motorjem Toliko z moje strani, odločit se boš moral na koncu tako ali tako sam... Ps: Nasveti @DAMI34, @Yoghurt, @GoBobi, @3nity, @KARMEN1 so na mestu!!! Verjemi, vsi imajo po več 10.000km izkušenj in ne govorijo v tri krasne... Srečno pri izbiri, pri učenju in zabavi, ter čim več varnih km ti želim. Lp, C eagle

Da nadaljujem.... 2. dan TET Balkans. Knin ob reki Krki...ponoči je nekaj prilomastilo, udarim po plahti in izkaže se da je maček, ki se je na smrt prestrašil na polno in glasno pobegne ...zbudim se ob zori, ki je sredi junija zelo zgodaj. Na ta trip sem se podal namenoma sredi junija, ker imam rad dolge dni. Ne rabim veliko spanja, tako lahko maksimalno zaužijem dan. V naslednjih dneh se vrstijo najdaljši dnevi v letu. To je moj čas. Sonca še nekaj časa ne bo iznad horizonta. Dvignem stransko plahto mojega bivaka, ki je dobro služil ponoči in na nasprotni strani preko reke Krke opazim obris trdnjave na hribu. Tole pa zna bit zanimivo, zato grem pogladat pobližje... V zgodnjem jutru je vladala popolna spokojnost zato lepo sproščujoče prečešem vse kotičke in uživam v pogledih na pokrajino in mesto. Zgodovine si ne zapomnim, izhaja pa iz 9 stoletja, kot je povedal Srečko, birt s katerim sva se ga napojila prejšnji večer. https://hr.wikipedia.org/wiki/Kninska_tvrđava Je blo pa lepo za pogledat. Po spustu v dolino je sledila dnevna rutina kot vedno na tovrstnih tripih. Obnovit zaloge za nadaljnih 24 ur z gorivom, vodo in hrano. Tako ni treba skrbeti ali je ta dan na poti še kaka trgovina in dan lahko končam kjerkoli, po možnosti v planini z vsemi potrebšščinami. Cilj je da se ne odmikam iz TET treka in mu vedno 100% sledim, brez da bi moral iti iz poti zaradi goriva, hrane, vode. Tudi napredek je temu primeren, če so stvari logistično poštimane. Nato preko Bosanskega Grahova po asvaltu v BIH in čez kakih 20 km že sledijo makadamske brzinske do 140 km/h po GPS-u, naj me vrag če je tule radar. Kmalu sledi odcep za Šatorsko jezero, kakih 10 km ovinkov in brzinc... na vsakih par km pa veliki kupi dreka po cesti. Kaj je to se sprašujem, saj nisem videl krav da bi se pasle. Čakaj malo tole pa ni kravji drek.... Sem se kar hitro usedel na motor in malo navil gas, da opozorim nase in pičim naprej proti vrhu, proti jezeru. Na vrhu se pripelješ mimo zapuščenega planinskega doma nato pa se odpre veličasten pogled na Šatorsko jezero. Ob zapuščeni koči pri jezeru srečam skupino, se ustavim in malo poklepetamo. Revirni gozdarji imajo malico, vprašam kaj je s temi medvedjimi dreki po cesti in dobim odgovor: Izgleda da nisu stigli do WC-ja. Malo jih gledam, oni to lepo kurijo ogenj, pečejo kobasice, čevape, režejo čebulco.... počitek v senci, nato sprehod do jezera in fotošuting... Mani to ni izgledala malica med delom ampak bolj kot kak prvomajski piknik. Po bosanski so si ga vzel... si rečem, lušno jim je bilo. Spustim se nazaj na glavno žilo TET treka, sledi kakih 60 km gozdne ceste proti Livnem...vozim na višini okoli 1400-1600 m, dolina v ozadnju je še vedno na 1000 metrov nmv. Širši del Bosne tu naokoli leži precej visoko, tudi kadar si v dolini. Lep plac, čaz za počitek in juho katero sem zakuhal na gorilniku. Želodec še vedno ni pri pravi. Juha in malo prepečenca, pa ne preveč, če ne so spet bolečine. Želodček hvaležno sprejme, telo je rabilo energijo. Kako nastane taka fotka, če pa sem sam? Po uri počitka na planini v popolni tišini sem uspel lepo absorbirat naravo okoli mene. Spet mi je sedlo malo vozit, zato se lepo spakiram. Rutinsko preverim ali je vse na mestu, preden speljem za vsak slučaj še potipam ali so vse zadrge zaprte in gasa naprej... Danes je vreme nestanovitno, okoli mene se pripravljajo nevihte, vendar je sreča na moji strani ker uspešno slalomiram med njimi. Lepo sem nagrajen z naravnimi pojavi sem in tja.. Niz za nizom se odpirajo novi pogledi na makadame v prostrani daljavi... Vmes opazim zanimivo vzpetino, zato malo skrenem iz treka in raziskujem... Včasih slučajno naletiš na kak lep razgled, neraziskan kotiček, se splača vzet čas in malo raziskovat. Nadaljevanje po treku med Glamočem in Kupresom... Malo nazaj od spodnje slike, je bilo grozno veliko min, tabla pri tabli z opozorili, napeljani opzorilni trakovi... zelo zelo srhljivo je bilo. Par ovinkov naprej pa tako lepa dolinica, čisti potoček ob strani, lep pogled, vonj borovcev.. idila. Kar težko je doumeti, da je na istem mestu pred dobrimi 20 leti prav tu potekalo vojno klanje. Ker je pred 2 dnevi deževalo, se je našlo tudi nekaj blata... Blato je bilo globoko do osovine, tako da je blo treba še mal z nogami pomagat, da sem čez prišel, spotoma pa pobral še kar se je skrivalo v blatu. Folijo je lepo navilo za zobnik. Odstranim folijo iz kolesa in ko se hočem odpeljat se spet strga zajla sklopke... Ufff tole bo spet problem. K sreči nisem izgubil zatiča nekje v blatu, ki mi ga je prejšnji dan izdelal mehanik na Hrvaškem. Spustim se na bencinsko v Kupres in malo vedrim pod streho, ker je rahlo deževalo. Ta čas izkoristim za popravilo zajle in nekako namestim nazaj sklopko, upam da bo delovala. Jasno postane da ta rešitev ni trajna in vprašanje časa je koliko časa bo še zdržala zajla. Moram najti trajno rešitev, vendar je že pozno popoldne in v Kupresu ne najdem nobenega mekaničarja, ki bi še bil v delavnici in imel voljo kaj delat. Ta čas je nehalo deževat, zato jo kar mahnem naprej preko Kupreškega smučišča proti Ramskem Jezeru. Smučišče na cca 1750 nmv s pogledom na Kupres, vzpon je bil kar dolg, trava rahlo mokra, tako da je bilo potrebno kar z občutkom, pa vseeno na moč, ker je zadnji vzpon dolg in direkt v klanec. Malo je razsuta podlaga, kje kak prikrit kamen v zadnjem trenu pokaže zobe, malo odbije in spremeni smer... zaplet, roke že pečejo, nočem odnehat. Do vrha pridem brez ustavljanja. Uhhh. Lepo je. Spust na drugo stran iz smučišča.... In nadaljevanje proti nižinskem delu, ki je kot že omenjeno še vedno nad 1000 nmv. Sneg plužijo kar z buldožerjem Prihod na Ramsko jezero. Nevihta me je spet ulovila. Ker je bila napoved zelo slaba za celo noč, sem prespal v neki gostilni, še dobro ker je celo noč močno lilo. Ta dan je bil zelo dinamičen, veliko sem prevozil če upoštevam tehnične težave s sklopko in dež ki me je parkrat prestregel. Skupno se je nabralo dobri 300 km.

Kaj mislis s tem da sprejet posledice so majhne puncke,kako bi ti po mosko sprejel posledice? In da so brez jajc dvomim ker ne bi potem bezala moj pogled na to. Verjetno mislis da nimajo jajc da bi spostovali predpise no tu ti dam prav res jih nimajo. Jaz pa mislim, da je hotel povedati, da, če sta se že šla vragolije (verjetno že ta stotič ) in sta bila tako neprevidna, da sta pri tem spregledala policijsko opazovanje, bi lahko bila toliko deca, da bi ustavila, ko sta bila že ravno ustavljana in prenesla kazen za tisto, kar sta ušpičila, za kar so ju tokrat pač dobili (prej pa verjetno večkrat ne). Tako kot niso vsi policisti @Borutt-i (v dobrem in slabem ), tako tudi vsi motoristi niso najini kolegi @exclan... ker so pač debili. Debili v glavo, debili za vozit motor, debili kot moški, debili kot partnerji svojim bejbam, debili kot delodajalci, debili kot versko deviantna bitja, debili kot... U glavnem, niso vsi motoristi in motoristke fajn deci in dečve, zato, ker vozijo motor. Za ta dva motorčkarja s polepljenimi tablicami, ki sta menda fajn špilala fuke že pred ustavljanjem, se z lahkoto opredelim szi: FUCK ´EM !!! Ajd!

Če želiš nebolečo rit, potem pride v poštev samo cestna endura z dobrim sedežem in pravo nastavitvijo amortizacije. Na hornetko oz. nike motorje pa pozabi. Tvoji spomini 2 valjnih mašin so stari. Za vstroma lahko potrdim, da jim ima minimalno in da jih ima tudi hornetka - meni celo bolj nadležne kot na vstromu - drobne mravljinčaste. Scarabeo

ne zameri, ampak po prebranem, je najbol smiselna rešitev tvoje zagate, de nehaš fantazirat, in naprej uživaš v udobju klimatizitranga avta in omiljene komercialne radijske postaje. ps: Hornet je še vedno 4valjni a zdaj 650ccm kubičen motor s 4 kw manj kot 2010, https://www.honda-as.com/motorji/motocikli/naked/cb650fa-abs-hornet

On rad po blatu rije. Zdaj si pa predstavljaj naprej.

Hvala, in brez skrbi, se vsega popolnoma zavedam. Ne morem verjeti, da je ''nedolžen hec'' postal tako zelo resna stvar, samo poglejte koliko se piše o tem. Wow. Me boste še slavno naredili, in me bo našel sam Opie. Fantje tu so kul, le zasedeni so ali pa pač nimajo Harleya, brade n stuff, zato mi malce nagajajo, kar jim ne zamerim, le malce vračam v svojem stilu. In ja, zdaj sem se tu že nekako udomačila, mogoče mi bo čez čas postal dolgčas in bom to opustila, bom pa pustila možnosti odprte. Še vedno me lahko kdo najde. Še enkrat ti hvala, vse sem razumela in spoštujem to mnenje. Mogoče pa res nekoč nekje nekdo .. in bom prilimala video tu potem, da jim pokažem da čoperistu še kako plapolajo lasje v vetru. Tudi stran bom počekirala, in če že kaj napisala tam, malo manj 'otresala gobec', v tem primeru stegovala prste, da tudi tam ne doživim kakšnega napada. ♥

Jaz sem jo na svojem RT 2007 letniku sam menjal, ko je šel menjalnik rakom žvižgat, pa ti povem, da sem rabil več kot 12ur....problem pri modelih do leta 2013 je, da gre motocikel dobesedno na pol. Cel zadnji konec skupaj z menjalnikom mora it dol, pa še električna napeljava je narejena tako, da gre v enem kosu prav do zadnje žarnice, brez da je kje možno odklopiti na kakem konektorju. Skratka malo je zajebancije, samo ni pa to zdaj spet taka velika znanost zamenjati sklopko na RT ali GS od letnika 2004 do 2013.

Nekoč, nekje, so bili skoteni 4 snežno beli mucki. Tri imajo zelene oči. Eden je pa Bowie. Je tudi popolnoma gluh, ampak tako prisrčen... samo crkljal bi se.

Gorenjska idila.

Vidva s prodajalcem v Honda štacuni najbrž nista govorila istega jezika Kot ti je že Cartman povedal, je Horneta še vedno 4-valjnik. Prodajalec ti je govoril o NC. Ta je 2-valjnik, ima blažilnik vibracij, tako da so te minimalne, ima možnost DCT menjalnika (Hornet ne!), kar je zate top, če se rad zasanjaš (btw, po moje to ni ravno dobra lastnost za motorista ). Zadnje verzije tega menjalnika so super, mene je res pozitivno presenetil. Med vožnjo lahko kadarkoli preklopiš na ročni menjalnik kar ti pride zelo prav na ovinkastih cestah, saj je v nasprotnem primeru motor preveč len (osebno mnenje). Če želiš poiskusiti DCT, vprašaj na ASu za kakšen drug model motorja ali za skuter, sigurno imajo kakšnega testnega. Hyosunga ne moreš primerjati z modernimi motorji, ker je nosil staro tehnologijo že takrat, ko je ven prišel. Plus ne moreš pričakovati od motorja, ki je pol cenejši od ostalih, da jim bo pariral po kvaliteti. Glede na to, da si na Motosvetu... tukaj je absolutni zmagovalec od vseh naštetih in nenaštetih motorjev Versys Kar poglej si kak kos pogače dobiš za majhen denar Poleg tega, če na Elisi poveš, da poznaš Mausa, dobiš popust in še novega prijatelja . Monster tudi trese in to zzzelo . Tudi F800R je dvovaljnik. In meni osebno so njegove vibracije dosti bolj nadležne kot tiste na Versysu. Glede čelad: Sharp (testi čelad), probaj jim čim več, da najdeš tako ki ti lepo sede na glavo in kupi pri tistem trgovcu, ki ti bo (zastonj) prilagodil tudi notranjost, da ti bo v nulo pasala (Compaco, Pintar). Center varne vožnje Raceland Kar se pa komunikacije tiče, ne rabiš kupovati integrirane varjante, ampak lahko že za 50€ na Aliexspressu dobiš solidno zadevo, ki si jo nato sam zmontiraš .

Pri branju novih objav na tem forumu, mi na moji Logitech miški še najbolj služi kolešček ... Osamljen Bil Lobelto

Jadranka je fejst danes. Ni prevroce, ta modrih do Sv. Juraja se nism srecal. Prometa proti Slo. je nekaj, kontra pa skoraj nic. Se da lep touring uzgat.

Jaz in še mnogi imamo to rešeno zelo elegantno. 3v1 ...torej: pomagač+ketensprej+packjack nadomesti en navaden homemade oiler za 20 €. ...in natankaš rezervoarček 2x letno....in je stvar ocvrta. ...ne rabiš niti čistil...niti čistiti ketne. Obrišeš ketno s suho cunjo...in je ko nova. ...vem...sem že 100x to napisal...pa še bom...k se mi tolk fajn zdi...

Kot ti je že namignila @Yoghurt, bi ti še jaz dodal, da bi ti bil 300 ccm motor že isto leto žalost od nakupa, če pa se bi na tak moped prisedla še tvoja gospa, pa sploh, tudi, če je ona meter dvajset in 50 kil s postlo (saj nista več najstnika ). @DAMI34 ti je pa hotel povedati, da je, kar se tiče "strahu" pred kubiki/konji skoraj vseeno ali gledaš 600, 750 ali 900, 1000 kubične mopede, ker so za it v maline vsi čisto O.K. in krivda tvoja (pa brez izgovorov, da te je motor za jajca držal in zahteval, da ga tiščiš ). Močnejši (po kubikih) motor je seveda malce težji, a v večini tudi temu primerno bolj udoben (več prostora za dva, udobnejši sedeži), ker, če si gospe v bistvu NE ŽELIŠ s sabo, si kupi eno 600 kubično mašinco z 10x10 cm sedežem za sopotnico, pa si jo po parih vožnjah v dvoje rešen. S tabo se sigurno ne bo hotela več vozit in si bo mislila, da motoriranje ni zanjo... zajebal si jo pa ti s svojim slabim nakupom . Še moji predlogi, ker si s svojo višino lahko izbereš karkoli ; "nežna" endura ala Yamaha tracer 700 ali še raje 900, Suzuki V-strom 650 (je bolj komforten dimenzijsko kot tracer 700), Kawasaki versys 650 (je ravno tako bolj komforten dimenzijsko kot tracer 700). BMW-ji so po mojem predragi za to, kar bi ti od endur priporočal, Honda pa ne vem kaj ima dobrega iz tega segmenta (NC750XA-jk se mi zdi, da ni ravno dosti prodanih, vsaj veliko ni slišati o njej tle na forumu). Za ogrevane ročke je tudi moje mnenje enako, kot ti ga je že povedala @Yoghurt. Oprema pa je osnova vsega - tako varnosti, kot tudi udobja. Vse komplet imaš/IMATA čas nakupiti pred nakupom motorja (v oktobru, novembru, ko bo konec lepe sezone, se bodo začeli popusti). Čelada (Velenjski Compaco ima vse modele za probat - za začetek lahko začneta tam, ker vama bodo tudi odlično svetovali, ne samo prodajali), Priporočam vama jakno in hlače iz "kordure" in posebej želve za hrbet (ne vložkov v jakno, ker so premajhni), škornji/čevlji in rokavice pa sta ready to go. Iz lastnih izkušenj ti povem, da sem se v jakni, ki jo uporabljam sedaj, vozil tudi pozimi (brez windstoper in termo vložka, ki je prišel skupaj z jakno - saj bi ju pozimi uporabljal, pa jih ne morem zaradi prostora okrog ram, nadlahti in trebuščka ). Poleti imam torej isto jakno (Revitov Sand 2), le odprte zračnike in je vse O.K., povsem znosno in predvsem brez potrebe po še enem kompletu opreme. Za vse zgoraj našteto sem z nekaj popusti in nobenimi bližnjicami z nakupom cenenih opcij česarkoli, dal dobrih 800 ojrov. Tvoj bivši motor, kar se tiče tvojih spominov na nadležnega dvovaljnika, že takrat ni bil ravno moderen izdelek v primerjavi s takrat aktualnimi japonci, sedaj pa je od tega preteklo že toliko časa, da je tehnika napredovala juhuhu... Naj te ne skrbi, če bo dvovaljnik. Aja, kar se tiče ogledovanja nejkedov (sploh 600 kubičnih), si poglej tam, kjer sem ti napisal, da si ga omisli, če se želiš po parih vožnjah z gospo, v nadaljevanju vozit sam. Majhen zadnji sedež je za na kufe v domačem kraju, sicer pa ne. Gospa zadaj pa bo zgledala smešno (če že ne groteskno), počutila pa se bo tako, kot bo tudi izgledala. Ajd!

Drgac pa res Versys, to prebiramo, da je sanjski nakup.

Tole je takšen zelo optimističen pogled. Saj ne pravim, nekateri bolj poredko menjamo motorje, nekateri bi pa vsako sezono novega. Izvedljivo je, vendar osebno ne poznam nikogar, ki bi imel 10 let isti motor. Drugo je, če ostane prvi pri hiši in si kupi še kakšnega. Stvar je takšna, tako kot pri začetnikih kot pri povratnikih traja nekaj časa da se motorist navadi na motor in po določeni kilometrini tudi ugotovi kaj mu manjka pri motorju, česa je premalo in nenazadnje tudi česa je preveč. Potrebe se spreminjajo, lahko da ti trenutno paše en segment, čez tri leta bi pa rad poskusil SS. Pravilno. Na preostalo napisano bi pa rada rekla, da prosim ne šparaj na opremi v smislu - ni glih fajn ampak bo že zdržalo. To je tudi pogosta 'napaka', ves denar gre za motor in potem za opremo ne ostane nič, oziroma se preveč špara na kvaliteti. Vsekakor rabiš kvalitetno čelado. Sama nimam in tudi ne potrebujem komunikacijske naprave, vendar se vozim solo. Če boš veliko prevozil s sopotnico, potem zna priti takšna stvar prav. Se pa da tudi brez - še vedno te lahko za ramo stisne, oz se sama zmenita kaj kakšna kretnja pomeni. V jakni vsekakor priporočam ščitnike, ne vem ali imaš tudi kakšen ledvični pas/želvico. Žal se ponavadi največ špara na rokavicah, hlačah in škornjih. Razumem, da je nakup motorja in vse opreme naenkrat ogromen strošek, ampak zaščita je izrednega pomena. Mislim, da mi ni treba razlagati zakaj. Jaz imam Oxford ogrevane ročke z 5 stopenjsko nastavitvijo gretja. Ker se z motorjem vozim celo leto mi včasih pridejo prav, ampak jih imam že dolgo namen prodati. Če jih motor že ne bi imel gor ob nakupu, jih sama vsekakor ne bi kupila. Uporabljam jih od jeseni, ko so temp. zjutraj ubijalske od pribl. 5°C pa do kolikor minusa pač je pozimi. Bedno je, ker ti ogreje le notranjo stran dlani, zgornja stran in prsti (sploh kazalec in sredinec, ki sta na bremzi in sklopki) pa so zaradi vetra na prevelikem udaru in ti ročke tu nimajo kaj za pomagati. Če imaš ščitnike za veter, je seveda drugače. Pač odvisno od posameznika. Mogoče jih uporabljam vsega skupaj le kakšen mesec na leto. Preprosto zato, ker pozimi, ko so temp. prenizke in me itak ful zebe v roke in povsod drugod imam te ročke ugasnjene, saj je tisto gretje dlani za en k****. Je premrzlo, da bi imelo kaj učinka, če imam itak celo telo v stanju ledene kocke. Za pozno jeseni in zgodaj spomladi so pa dbest. Ker so temperature še ravno toliko visoke, da nisi zamrznjen, ampak te samo malo zebe.

. ... una mi je rekla, da morm nehat nasvete starih descov poslušat ...

Tocn to, mas menjalnik, pa salti, pa nau nc cukal.... Ne mors kr pozabt saltat Kaj to delas, da pozabis? Mogoce bi ti pa res DCT pasal, bo motor sam saltu, al pa skuter.....?

Stara majčka mi je spet prav... čeprav roko na srce, bo treba še pujska jest

Pa sej majo motorji tud menjalnik mal šalti pred ovinkom pa gre brez panike čez vsako krivino

Tepko, kup si rableno horneto za 3000€, ce ugotovis de to ni zate, prodas za 2800 in zgodbo zakljucis.

Prvi obrok...

Dvomim da je potrebno veliko (če sploh kakega) 'ukradenih možev' krasti pod prisilo. Kradljivke možev ne obstajajo. Če se tip odloči, da mu sveža p*čka pomeni več kot življenje s trenutno partnerko (in/ali družino) bo pač svežo našel. Ne biti tako... srednjeveški. Za fuk rabiš najmanj dva prostovoljca. Če je en sam, pol je bolj bogo vse skup, če ni prostovoljno pa je govora o posilstvu - tisto pa pol druge procedure razčiščujejo. Ljudje se spreminjamo. Odnosi se spreminjajo. Pa sosedova trava je vedno bolj zelena. Pol pa folk dela, kar pač dela. Od 30 - 40 otroke. Po 40 pa gluposti. Ker si prej niso dali živeti. Al nekaj. One revice ki pa živijo od babjih revij in spletnih portalov... jaz jih nimam za prištevne. Po drugi strani pa. Ljudje, ki ne vejo kaj hočejo od življenja se hitro obrnejo. In vedno iščejo nekaj novega, ponavadi na napačnih koncih. Se pa vidi da je @kao normalna teoretičarka. Ne poznam človeka ki bi se pri zdravi pameti htel pelat z onim kupim počasnega in neokretnega železja

Takole...

Sori, ampak Rossi v Mugellu na sredini ciljne ravnine ni kej dost bremzal z motorjem. Tam je malo klanca in so pri Yamahi sami rekli, da se je motor zaradi razbremenitve vrtel previsoko. Po domače: previsoko so imel nastavljeno blokado. Tu ni nič napake voznika. Link Tudi za Marca si bi upal trdit da ni imel prstov zraven. Ima mogoče kdo podatek, če je vozil z istim motorjem, ki ga je v petek razsul. Sam bi vzrok iskal tukaj. Da so spregledali kakšno poškodbo zaradi padca.

Jaz jo mam.... Mojo, mislim... Srečo... mojo... ali pa ma moja srečo z mano...ne vem... Uglavnem, moja me je porinla v trgovino po novo kobilco.... In zdaj sva happy oba

Enako, Pireli Scorpion Trail II. Za makedam je še dovolj dobra, po asfaltu pa ji ne parira nobena druga. To gumo več kot ne po ovinkih peljem po robu pa ne mrdne.

Da, tracer ima tcs .. in moram rečt, da ga z mitasko nisem videl tolko prižiganja na armaturki, kot sedaj z angel gt .. zadaj občasni zdrs ni problem, bolj je problem tisto, kaj prileti okoli čelade od sopotnice .. .. drset z zadnjo sem vajen z XTjem po okoliških makadamih .. in roko na srce, na način kot se voziva, z max obremenjitvijo in z drsanjem "tačk" po ovinkih ter odpiranjem plina manjše zdrse tudi pričakujem in korigiram tudi brez TCSja .. pred montažo prednje sem primerjal obe in že na občutek je pirelijeva trša (razumljivo, sport touring vs sport guma) in ker sem z mitasko tako ali tako naredil super kilometrino, sem se odločil ponovno za mitasko .. zadnjo sem dal angel gt zaradi kilometrine, ki mi pri SF+ res ne diši preveč (ne zaradi denarja/pogoste menjave, ampak zaradi ranga; shit je ko moraš predčasno menjat gumo, da nebi bil sredi daljšega izleta v ilegali) .. Ne rečem, možno, da je za zdrse zadnje angel gt po dolomitih bil kriv recimo asfalt, čeprav je po oceni lepo držal .. primerjave med gt in sf+ bom delal takrat, ko bom tudi gt testiral v primerljivih pogojih (golica, jadranka, ..) .. če bo tudi tu kaj spodrsavala, gre dol in gre kaj drugega bolj sport gor .. jebeš kilometrino, če moraš stil vožnje prilagajat gumi in ne obratno .. aja, pa tracer nima TCSja spredaj, tako da rajši dam spredaj kar lepi, kot se spodobi .. .. in kot sam rečeš, neke prednosti pred SF+ ni, zato je šla SF+ nazaj gor, ker ji zaupam .. po dežju pa itak vozim po jajcih, v vsakem primeru ..

Vsi ti drkači na ridah in ostalih cestah imajo jajca vrteti ročico za plin, za sprejeti posledice so pa majhne punčke. Brez jajc, seveda.

Dami hvala za vzpodbudo,ce mi ne bi napisal,bi se verjetno peljal domov... Ampak bi blo skoda, muka, mal zjeban pa polno p. voznje, pa se noc. Prisel sem direkt iz Sarajeva,cez hribe in doline, pa se mal avtoceste, pa mi je komaj ratalo... ob 21:40 sm prsu,vse je kr na kup letel. No,ce se ze dan ni glih zacel tekoce,se je pa vsaj zakljucil kot se zagre. Soba je pr sosedi,mal socialisticnega interierja in zasoljena cena (zglihal na 30eur), ampak ob tej uri glih ne mores izbirat.

Danes pa na treking po Biskeku in sicer do Osh bazaar in se vse vmes