Dvorana slavnih

Plan: Obiskati znanca na štajerskem. Seveda z . Štart v nedeljo ob 08:45 ter gasa proti Jezerskem. Nato lepi kilometri po Avstriji (Eisenkappel, ..., Bleiburg,...) skok nazaj v Slovenijo (Dravograd, Radlje ob Dravi) ter spet nazaj v Avstrijo (Eibiswald, Leutschach). Slik ni, ker je bilo preveč užitka na motorju Nato pa spet nazaj v naše kraje (Jurski vrh ob Zgornji Kungoti). Temu sledi obilnejši počitek z odličnim kosilom ter še boljšo družbo. V bližini je slavno srce med vinogradi in bi bil prav greh. če si tega nebi ogledal - seveda po kosilu. Za pot domov pa spet malo po Avstriji (Ehrenhausen, Spielfeld) in nato čez Šentilj do Slovenske Bistrice. Kratka pavza, da smo nafilal Kawasakija z bencinom, šoferja s sokom in cigaretom, ter nato gas proti Celju. Ker je bila ura že pozna, temperatura pa vedno nižja sem jo v Celju mahnil kar na avtocesto da se hitreje vrnem k svoji dragi in podmladku. Ob 19.00 srečno prispem v naše "selo", kjer si privoščim hitro pivce in nato prijetno utrujen domov. Skratka, čudovitih 418km P.S.: Naj omenim še, da je bila to moja prva daljša tura - prej sem s svojim motorinom prevozil celih 150km od nakupa in pridobitve izpita. Se mi kar malo fajn zdi. Naslednjič pa obljubim več slik. Lp, RM

tkole je, 3x Ducatia v rdeči barvi zadaj, Honda poleg, 3x Bmw in le eden Kawasaki, folk očitno ve, kaj je dobro včeraj so me prehitel točno trije s sportibami in to na ravnem delu, kjer se jest nikoli ne vozim več od 120km/h, četudi ni z nobene strani "ni žve duše", takih mest je na jadranki veliko. V vsakem nepreglednem ovinku se sprašujem, kaj se bo zgodilo za njim in se peljem s hitrostjo, ki po moji oceni omogoča, da mogoče reagiram in popravim zajeb, brez da bi bilo škode Nekaterim se to zdi prepočasi, nekaterim pa prehitro, meni je to OK, za zdaj deluje Vsak naj poskrbi najprej za svojo varnost, za vse bo lažje

Idite f pi*do... ...in vi in Paklenica. Tožu bom HAK... ...k so imeli skor cel vikend napisano, da je zaprta cesta..... vi pa vsi tam dol...

Še nekaj slik od danes da se malo poslinite. Prehitevat ni bilo kaj, ker je bila skoraj prazna. Posebej "WSBK" odsek. Tule sva obrnila in ponovila v "boxih" se pa nisva ustavila ni bilo potrebe. V "hrib" in proti domu...

Da te zebe ni treba v Alpe! Danes sem skoraj zmrznil na Babnem polju. Pa niti tako mraz ni bilo, saj mi je kazalo 12°C. Sem se pač premalo napravil. Sva šla v Semič motokros gledat, ker nama bolj pametnega ni padlo na pamet. Najbolj sem užival ob gledanju najmlajših. Po poti domov sem pred vstopom na AC navlekel zgornji del dežnega. Se kar pozna, če te ne prepiha, pa čeprav so bili pod korduro vindstoperji.

. ... mogoče res ni vse v jadranki ... ... je pa velik ... ... po prevoženih 600 kilometrih danes, imam glavo lepo spucano, morm pa priznat, da tudi malo "bolečo" rit ... ps. ... zdej imam pa za neki časa zadost motorja ... ... no, ... najmanj do jutri ...

Bijesna Violeta i sva sila starog željeza i obojenih metala Nije me otpuhala vjetrušina iza Tuhobića i nisam se zagubio u magluštini preko Gorskog Kotara. Do mora se nisam niti spuštao ... teško da na obali imade nešto zanimljivije od viđenih grobničkih sadržaja ... Fešta se zove Grab the Flag ... okupljanje i utrkivanje klasičnih motocikala od 20-tih do 70-tih godina 20. stoljeća. Organizatori su iz Njemačke, sve je fino i precizno podijeljeno u razne klase i skupine ... od Vintage (motocikli do 1930.) pa do Classic Open (4.cilindraši preko 600 ccm, do 1982. godišta). ... ...

Nekaj včerajšnjih vtisov iz Cresa in Lošinja

pričam, da je res

RobiRoberto...izredno rad pa prebiram tvoje poste v kateri koli temi,in,da ne sodiš več sem si kar lepo izbij iz glave...še kako sodiš sem in še velikokrat bom brau tvoje poste...tko,da...RobiRoberto,ne delaj nam tega,ker lahko pridemo tudi na dom...pa še veliko km ti želim in veliko lepih postov. Jože

Robi, sodiš tja, kjer je tvoje srce! Tako, da nehaj s temi nebulozami in raje planiraj to kam boš šel na naslednjo furo, ter kako nam boš opisal vse svoje dogodivščine.

Obe palčki sta moji

Evo jih! To spredaj in na desni so kožarce, uno na levi zadaj so navadne klobase. Tolko je naša 'proizvodnja' za 4 familije, običajno nardimo dvakrat na zimo. Ja, če se sprašuješ, res je ... samo klobase jemo pozimi

idilična je bila danes, Jadranka celo nekaj motorjev je bilo srečat. :-)

Prav imaš Jogurt! Robi Roberto! Ne bodi, kot mali otrok in če si vztrajal vsa ta leta še vztrajaj dalje. Velika večina uporabnikov tega foruma bere tvoje potopise in dogodivščine ter, kot lahko sam vidiš si marsikomu podal traso za vožnjo z motorjem, saj uporabnih informacij lokalnega voznika se nihče ne brani. Ne zapiraj se med štiri zidove ampak misli pozitivno in iz vsakega slabega dne poizkusi iztržit največ pozitivnega in koristnega. Vsi imamo dobre- vesele trenutke, kateri nas držijo pokonci in ne slabi! Misli le pozitivno! Ajde, čakamo tvojo novo reportažo iz terena v prihodnjih dneh.

Ko bi ti lahko, bi ti poslala še vonj borovcev, katerih vrhovi se kopajo v zahajajočem soncu... Ko bi ti lahko, bi ti poslala zvok nežnih valov, ki poljubljajo kamnito obalo... In svobodo ptice, katere peruti neslišno drsijo na vetru...

Te kožarce in klobase so že zdavnaj prebavljene. Fotka je od predlani. ... in tudi ko so frišno narjene ... ne morš vrjet, jih je komej zadosti. To ni da bi delali za prodajo. Delamo jih že ... menda 15 let. Vsakič samo zase. Zakaj? Je tko najlažje in najbolj enostavno. Naj razložim: te reči so tako dobre, da vsak k jih je probal, jih hoče met. In vsak bi jih takoj vzel 10 kil. To rata ena huda proizvodnja. Težava je, da nobeden od nas, ki to delamo, nima takšnega placa za delo, posod in mašinerije, kar pač spada zraven. Niti kleti za sušenje. To vse delamo pri enmu stricu od enga prjatla, k ma prjatla ... In zdej: njemu damo nekej klobas in on je zadovoljen. Ne želi denarja ali drugega plačilnega ugodja/sredstev in ne želi, da so prisotni tisti, k ne delajo in ne želi, da delamo to več kukr max 2 krat na leto. K tudi nima placa za sušit. Kar privede do tega, da te klobase in kožarce nardimo zase in konec. Kdor jih hoče probat, mora prit k enmu od nas, k delamo, domov. Nič ne gre v prodajo, nikomur. To, da zraven delamo še ocvirke, pa vsakič rata še 4 do 5 kil masti, o temu ne bomo govorili ... In vsako leto se mormo posebej dogovorit, če lahko zopet pridemo ... Evo, zdaj veš.

. ... a ti bi pol ... ... vse samo "zase, vase pa nase"

. ... a ti skoz "vse sam zase" ???

Drugič probi pečenga, pa poročej

A ti verjameš vse kar je napisano

preprazu jurcke ... popeku purmana... pol pa vrgu u skledo in zalil s kislo smetano + mal jogurta in posu z sirom... pa u pecico kwa je blu dobr

0,3 dcl sredstva za ročno pomivanje posode 10 litrov tople vode 1 kup umazane posode 1 goba 1. Toplo vodo natočiš v pomivalno korito, dodaš sredstvo za pomivanje posode. 2. Gobo zmoči in s kupa vzameš en kos umazane posode. Z gobo zdrgneš posodo in spereš pod tekočo vodo. Postopek ponavljaš tako dolgo, da ti zmanjka posode. To lahko počneš vsak dan vse dni v tednu dokler ne porabiš vseh gob. Opozorilo eno gobo lahko uporabljaš zelo dolgo. Pa dober tek!

Tudi jaz sem nabral košaro gobic, pa me zanima, če poznate kak dober recept, da jih pripravim

Ko je vreme čemerno, zračni pritisk nizek, ko ni razmer za kolesarjenje, posledično zaradi vremena bolijo tudi poškodbe, takrat Robija obidejo temne misli. Sam njegova stran je postala njegova služba in to aktivna. Nam pa vzorec, kaj se da narediti, če imaš voljo in red. Go Robi go.

egoistka...

Lep motorin .............sentimentalnost me daje......

zapasal sushi A nisi mogu prej puvedat tega

....Plominka....uživaških, srečnih 430 km

Do Paklenice...kičasto. Jutri pa domov.

Fajn je blo... . Je pa jadranka zrihtala Metzelerko do indikatorjev.

Mi je dal za en krog ...

... da nadaljujem... Po glavi mi je rojilo marsikaj. Nisem želel da bi bi bil priča nekem tragičnem dogodku. Razmišljam o tem kako se zaključuje moj solo trip. Kaj takega nihče ne pričakuje. ... s stricem torej zabredeva v vodo, vendar on le zavihne hlačnice do kolen. Voda pa je segala ravno do kolen in ne več, vendar je bila motna na način, da si imel občutek da je zelo globoka. Tako počasi napredujeva v kanjon kakih 10 metrov. On pred mano, jaz takoj za njim. Punčki sta še vedno na skali in še kar panično vreščita in pogledujeta naokoli. Počasi se približujeva in sva že na pol poti proti punčkam, ko opaziva iz druge strani, iz notranjosti kanjona tretjo punco, kakih 18 let stara... S svojim fantom se lepo držita za roke in se vračata proti malim sestricam. Izkazalo se je da sta golobčka imela v varstvu ti dve mali punčki, vendar sta se odšla malo skrit po svoje, par ovinkov naprej v kanjon. Očitno je bilo zabavno in sta preveč pozabila na čas. Medtem pa so sestrice zagnale paniko, ker so mislile, da sta se oba utopila. Male punce so rabile še nekaj časa da so se pomirile. Albanski stričko, s katerim sva skupaj bredla punčkama naproti v pomoč, je tudi že ugotovil kaj se dogaja in me nato pogleda čez rame... Nisem prepričan kaj si je mislil. Morda ga je malo motilo, da sem ga izbezal iz svoje udobne sence, vendar bi rekel da mu je predvsem odleglo, ker je uvidel da se je zadeva razpletla na najboljši možni način. Nato nisva šla povsem do deklet, ampak greva s stričkotom, ven iz kanjona. Govorila nisva, saj se nisva nič razumela. Počasi se vsi pomirimo. Mladina pa je ostala tam in so se kopali. Mislim da so se naju kar malo izogibali, ker najstniškem paru je bilo zelo jasno kaj sta povzročila. Kasneje opazim tisto pločevinko pira, ki sem jo malo prej vrgel po tleh rečnega nabrežja preden sem odhitel na pomoč. Pločevinka je posrečeno padla in v njej je bila še večina hladnega pira, katerega sem z veseljem posrebal med posedanjem na skalah. Malo se še okopam v plitvi vodi kot običajno, kadar nanese prilika ob naključni reki ali jezeru, nato pa nadaljujem pot proti Gramsh-u, kakih 20 km asvalta. Zatem sledi odsek do Gjerbesa cca 16 km po rečni strugi, kjer je običajno poleti dovolj malo vode da se da priti po strugi do tja. Druga opcija po poti je daljša, če pa bi želel bolj spodobno pot, pa bi moral iti povsem okoli planine Tomor, kar nanese kakih 60 km, namesto 25 km poti. Približujem se Gramsh-u vendar ko pogledujem proti strugi, se mi zdi da je vode čist preveč... Postanek v Gramshu, nabava zalog... Dobivam nekaj pogledov...vendar jaz bolj gledam policijski motor. Ko zapustim Gramsh, ugotovim, da gre ta velika reka v drugo smer in dolina reke Tomor je kot sem predvideval tudi to poletje dovolj suha, da je prevozna. Spustim se do struge in lepo nadaljujem. Kmalu padem v ritem in lepo preletavam teren z mnogoterimi prečenji vode, katera je ravno prav globoka da ni nevarno. Pravzaprav je bilo zelo zabavno in osvežilno, tako da me ni motilo na polno prileteti preko vode, da te zalije vse do čelade. Sedlo je predvsem zaradi sončne pripeke. Sicer se ne bi šel močit do konca. Odsek ni prezahteven, večinoma so vidne sledi, kjer je treba it, tako da je res bolj zabava kot kak ekstrem. Haha tle so pa gradnjo zelo poenostavili, objekte so naredili kar s terenom Pot ni povsod jasno vidna in se je treba malo orientirat, da ne zaideš iz prave smeri, ker lahko hitro končaš v kakem "živem" blatu ali med velikimi skalami in sam se zlepa ne izkoplješ. Šele po posnetkih vidim, da je bila ponekje hitrost kar visoka, glede na teren. Tenerejka z ustrezno predelavo vzmetenja (30 cm hoda) požre neverjetno veliko sranja tudi pri višjih hitrostih. Pozno popoldne, po kakih 20 minutah vožnje po strugi le prispem v malo mestece Gjerbes. Čez kraje se vedno peljem počasi in če me kdo pozdravi ali pomaga naj ustavim , to večinoma tudi naredim. Poleg tega pa me je ambient vaškega trga v poznopopoldanski svetlobi impresioniral in z veseljem sem postal in popil pivo z domačini. Guido se trudi da bi preživel z gostinsko ponudbo in prenočišči... Vendar je do njega najmanj 1 ura makadama z avtom ne glede na to iz katere smeri prideš. Tu razen te vasice ni nič za videti. Ko sem vprašal kaj ima za pojesti, je rekel da lahko mama zakolje kokoš, ko sem vprašal za nočitev je rekel da rabi pol ure da očisti sobo, ter da mi jo potem lahko pokaže. Ni še pripravljen ustrezno, da bi živel od turizma, vendar niti še nima pravih pogojev. 1x letno tu poteka Rally Albania, del današnjega odseka je tudi potekal po isti trasi. Vendar Rally Albania spreminja traso vsako leto in niso vedno tu. Odločim se da poskusim potegnit naprej po TET treku proti kraju Corovode. Bilo je še kako uro do noči, kar bi moralo zadostovati, da do mraka prispem do večjega mesta. Zaželel sem si nekaj udobja kot je pravi tuš, klima v sobi in konkretna večerja v restavraciji. Vendar sem moral še stisniti eno uro po makadamih, sonce pa je počasi zahajalo iza horizonta in ponujalo lepe poglede v svetlobi sončnega zahoda. Prihod v Corovode me je impresioniral. Urejenost je nenavadno na visoki ravni. Tako urejenega mestnega jedra nisem srečal na celi poti preko balkanskih držav. Pogled iz hotelske sobe na mestni trg V hotelski restavraciji srečam dva Francoza na XL endurah. Modela rineta v kar zahtevne terene (kolikor se pač s tako težkimi motorji da), vsaj po umazanosti in obklofanosti motorjev sodeč. Prevozila pa sta veliko albanskih makadamov. Tako preostanek večera ob srebanju čaja gledamo v zemljevide in si izmenjujemo izkušnje iz svojih nedavnih dogodkov. Dan je bil kar naporen, več je bilo nižinskih predelov, zato je bila tudi vročina ves čas prisotna. Skupno sem ta dan odvozil 280 km, od tega je bilo cca 45 km asvalta.

O, ja. Prav sodiš sem. Ker ti si primer, kako se človek pobere, preživi, uživa življenje naprej. Ti si lahko navdih za marsikoga, ki se mu zgodi kakšna slaba moto stvar. Tudi meni se je, ampak na srečo se še lahko vozim. In to spoštujem še toliko bolj. Prosim, ostani. Ne obupaj.

Par počasnih krogov iz dirkališča Gaj v Cerkljah!

Slo, Cro fiksni radarji za Garmin (02.10.2017). V priponki. Obe datoteki *.gpi prekopiraj na napravi ali spominsko kartico v mapo \garmin\poi\ (po potrebi mapo poi ustvari). CRO-GATSO.gpi SLO-GATSO.gpi

""Zanimljivo je kako su ljudi spremni braniti ovisnosti i navike, mentalne konstrukcije, iluzorne pripadnosti i nametnute dogme, ali kada je riječ o nečem stvarnom i opipljivom, svi šute. Tako primjerice na prosvjed za klub u kojem igrači zarađuju milijune igrajući se sa loptom, će doči 100 000 ljudi – jer im je ispran mozak, dok će na prosvjed protiv korumpiranog sustava koji im želi oduzeti krov nad glavom, kao i njihovoj djeci, doči tek stotinjak ljudi – razlog je isti - zato što im je ispran mozak. Tako će ljudi – jer im je ispran mozak – režati ko psi kada se dirne u svetinje poput kave, cigareta, nedo bog hrane iliti mesa, u alkohol... ali ne i kada se dirne u izvore vode, vode bez koje za razliku od nabrojanog, nema života. Zašto, zato što im je ispran mozak. Politika, religija, država... svi stupovi pljačke i robovlasništva dragi su ljudima i spremni su dati život ili oduzeti život zbog njih – zašto, zato što im je ispran mozak. Nije važno što ljudi kopaju po smeću, nije važno što više od 60% primanja završi u kasici prasici robovlasnickog sustava zvanog država, nije važno što se ljudi ruše ko muhe, što je lakše oboljeti od raka nego od gripe, što popovi siluju djecu, što djeca sutra neće imati što pojest, staviti u usta, što neće imati krov nad glavom, važna je kava, roštilj, tekma... zašto, zato što vam je ispran mozak. Zašto, zato što ljude ne zanima istina, već žele čuti ugodnu laž. Zato što ljude na zanima sloboda (valjda su predugo robovi), već ih samo zanima više slobode unutar zatvora u kojem žive. Zašto, zato što su im isprani mozgovi! ""

Js vem da to nisem... smo pa device težki individualisti in to sta dva hudo različna pojma

dlako iz nosa

zadnje fotografije iz Jadranke in na poti nazaj z bmwjem ne potrjujejo tvojih "ugotovitev" na fotki, ki si jo prilimal, je na desni Kawasaki er6 v ozadju pa plastičarji, le čisto zadaj na pomolu za v vodo porinit je nekaj sumljivega z alu kovčki. p.s. letos je tako nevarno, da Jadranke v delu, kjer je motogp wsbk steza, sploh nisem (še) prevozil...

..... vedno je treba tapru zase poskrbet, ce pa kej ostane je pa za ostale......

you may call me modern Hesus

vidu okrogel vtis pred restavracijo Marin še prej pa to:

. ... stari, "povsod je lepo, ampak doma je pa najlepš"

Moja danes najvišja višina je bila okoli 1650m. Tam preko sem se že peljal, zame lepa cesta. V dolini Mure pa - cesta 97 - prilagam slike - poezija. Ker tudi mene rado zebe in sem dolgo razmišljal, kaj narediti in se ne preveč znojiti . Običajno se da preko dežjak - vsaj jaz sem ga. Potem pa ob pogosti uporabi dežjak spusti med nogami, ker se šivi deformirajo. Saj si mislil to cesto? https://goo.gl/maps/PMWVkuBBTE12 Lepo, lepo... Staremu dežjaku sem odrezal RIT - ćim višje in zarobil in dal noter elastiko - fantastično deluje. Jaz imam za zimske razmere poleg normalne opreme še notranje volnene gamaše. Ni zime za eskime.

Testiral, če gre advenčer po strugi. Gre Ni videt, ampak je bilo kar strmo.

Danes pa domov po jadranki Ratalu je uživaških 1550km v treh dneh

Pašeeee...