Dvorana slavnih

Knedeljček...kako spi

...naš je pa "moder"...

A zdaj naj grem ven lulat pa kakat ..........ni šans .....

Izgleda ,da se je spet CD zataknil .......

Ljubezen je kot igra šaha. Če ne paziš na svojo kraljico odide z enim Kmetom

S tem se pa ne strinjam, vsaj moja izkusnja je taka, da so jebeno korektni, ce pozabimo inkasantstvo.

...vsako jutro, ko prečekiram kriptovalute.... .

Drži! Ampak vmes so se zgodile vinjete, ki so ogromno prometa preusmerile na avtoceste, promet pa se je med tem tudi tako enormno povečal, da so povprečne hitrosti močno padle. Skratka, nisem ravno prepričan, da so policijske "akcije" glavni krivec za upad števila mrtvih na naših cestah. Je pa število mrtvih, glede na število "lastnikov Audijev" in ostalih bedakov (tudi med motoristi) na naših cestah, relativno majhno... (dokler ni med njimi kdo od bližnjih...)

Starejši par v cerkvi pri maši. Žena se nagne k možu in mu reče: "Čisto na tiho sem prdnila. Kaj naj naredim?" Mož ji odgovori: "Zamenjaj si baterije v slušnem aparatu!!!"

Zelo odvisno... Od marsičesa... Zato bo tole, kar bom napisal zgolj moje opažanje. Zvozil sem 4 komplete TA2 in 2 kompleta TKC70. Prečni prerez je očitno pri obeh enak, saj se motor obnaša enako lahkotno. Tudi kilometrina je pri obeh podobna. Na asfaltu je TA2 pač boljša. Je opazno tišja, bolj stabilna pri hitrostih, ki so višje od zakonsko predpisanih. Pri vožnji po robu gume se pozna, da ima TA2 tam več materiala saj TKC70 daje občutek, da "se ji dogaja" medtem ko se TA2 pelje po tračnici. TKC70 je smiselna izbira, če se res malo več voziš po slabših podlagah. Če je tega malo pa še to utrjen makadam, TKC70 ne prinese omembe vredne prednosti. Razen v primeru, da ji konkretno znižaš tlak, česar si pa jaz osebno ravno ne upam. Še posebej, če se igraš kje daleč od doma... Sam sem jo prvič kupil zaradi dobrega občutka na makadamu, saj sem zmotno mislil, da ima "več mesa". Potem pa mi je možakar na Bomagu zaupal, da imata obe enako materiala in je dejansko razlika samo v profilu. Osebno nisem zaznal omembe vrednih razlik v oprijemu na mokri cesti in v hladnem. Obe gresta zlahka do roba, je pa tam, kot sem že omenil, TKC70 bistveno manj stabilna.

vedno sem meu višje dećwe od sebe ... je vsaj vidla, če je kje kakšna miza frej

= 5 km hoje in nekaj dela jutri ...

Sicer sem mojo Lančo že pripravil na zimsko počivanje, toda danes sem se spomnil, da če nama bo naslednje leto uspelo priti na "avtodrom" v Tolminu, bi bilo dobro, da bo tudi posnetek moje vožnje po taj stezi bolj zanesliv, kakor z dosedanjo nezanesljivo akcijsko kamero SJ 4000 ... Pravkar me je moja draga v mailu vprašala če sem doma, ker so po radiu pravkar sporočili, da se nekdo po primorski avtocesti vozi s kulom po odstavnem pasu ...

Maksimalno se trudim, da bi šel domov pa mi nekako ne znese

Še ena zgodbica za Alin, ki ji ne bo prišla prav ker gre za dogotke na meji z Evropsko unijo Pred leti ob odhodu iz Tunizije sva z ženo šla skozi obmejno kontrolo do ladje. Najprej so takoj priskočili nekakšni pomagači, ki so za denar pripravljeni napisati en listek, ki je v arabščini. Dam mu evro da vse izpiše. Pridem do prvega policaja, reče da je listek star in da moram napisati novega. Vzmem novi listek in ga sam izpolnim. Ženo pošljem (ker zana dobro francosko) v manjšo pisarno da odda ali poštempla ta listek. Žena pride po dolgi vrsti do šaltarja, kjer od nje zahtevajo 150e. Ker ji ni bilo čisto jasno zakaj ji policist pokaže prenapolnjen predal z stotaki evrov, ki padajo po tleh. Ker smo bili namenjeni na to ladjo samo dve družini turistov (ostali so tunizici, ki delajo v italiji) se je žena uprla da to negre. Besen policaj je zprl pisarno in nas pustil čakati eno uro na poletnih temperaturah 35+++. Po približno eni uri čakanja je le uspešno oddala listek Do motorja pride pomočnik in pravi, da morava plačati če hočeva pravočasno na ladjo. Ker je žena imela poln kufer policajev sem se moral jaz vprašati policaja ali lahko greva naprej. Odgovoril je da on samo govori francosko in se nemisli pogovarjati v angleščini. Tamali pizdun pomočnik njegova leva roka s katero si briše rit, je skozi skakala okoli mene naj plačam. Tako so naju pustili čakati nekaj ur. 10 minut pred odhodom ladje so naju končno izpustili da sva odšla na rampo od ladje, ki naju je peljala do Italije. Da, eni si demokracijo nekako drugače razlagajo

Pa sej tole zgleda kot da se @Kmet2in @Borutt o nečem strinjata??? THE END IS NEAR!!!!!! Al sem pa narobe razumu.

Vojna zvezd, epizoda številka 33, Roberto vrača udarec ...

trenutno sem cca 190 cm visok nabildan 25 letni blondinec .. ne vem kaj mi je blo zadnić k sm biu majhen, str pa siu

Lastna hvala se pod mizo vala. Zaenkrat vemo sam da maš dooooooolge noge.

Za leto 2018 si ogledujem NC750X, morda bi mojo menjala staro za novo.........

ne bo šlo. tebe sem izbral in določil ..ker si vsestranski strokovnjak.

cena goriva v Turčiji je 1,24 eur (vir AMZS) https://www.amzs.si/na-poti/cene-goriv-po-evropi

Zakaj cakat do petka, tle je šajba Sam jebejo z brezvezno zaporo pa se bom preko Paga švercu.

9. dan četrtek, 20. 7. 2017 KOSH-AGACH (Rusija) – OLGY (Mongolija) Noč v altajski pokrajini je bila polna živih sanj. Očitno so tu res na delu magične šamanske sile. Šamanizem opisujejo kot najstarejšo filozofijo, psihologijo, religijo in medicino obenem. Šamani perpoznavajo višje duhovne razsežnosti, prestopajo v višja stanja zavesti in doživljajo videnja. Zjutraj je bilo samo deset stopinj. Za hiško sva opazila še domači matacikl. Šla sva na kavo v (edino) gostilno. Naročila sva tudi za vsakega dve jajci, pa je gospa rekla, da ni možno. Porcije so samo po tri! Nasmejali smo se. In sva pojedla dve porciji – vsak po tri (ruska) jajca. Holesterol?! Po poti se bo odluščil. Pred gostilno stojita dva (siva) jelena. Oblečeva še vetrovke (malo izolacije) in greva. Po dolini je hladno. Cesta je lepo vijugasta. Megle se dvigajo. To je dober znak za vreme. Ponekod so nove hišice za turiste, večina hišic po vaseh pa je starih. Nekatere obnavljajo. Ograjeni vrtički so polni krompirja. Krave in konji se prosto pasejo. Na koncu doline se pokažejo zasnežene gore. Rogate živali naju sprejmejo v nov rajon. Pokrajina se spreminja. Ob cesti zagledava prvo kamelo. In to nenavadno. Ima zeleno žametno ogrinjalo. Verjetno revica služi v turistične namene. Ali pa je to skrivni znak, da sva že blizu Mongolije?! Na najini desni se kaže zasnežena gorska veriga. Nebo je drugačno, nenadoma je vse tako blizu, a hkrati tako daleč. Zadnje naselje pred rusko – mongolsko mejo. V trgovini kupim kruh, vodo, še dve konzervi in pol kile makaronov (strah pred mongolsko hrano?!). Na črpalki tankava in spijeva kavo. Kdo ve, kdaj bova prišla do naslednje?! Pred koncem naselja je še vojaški kompleks. Krave se ne zmenijo zanj. Tu je tudi gradbišče - zadnja novogradnja pred mejo - leseni hotel. Meja! Ko se že vidiva v Mongoliji, pa se zakomplicira pri izhodu iz Rusije. Gospa uradnica ugotovi, da nimava posebnega obrazca za motor. Ampak v Semipalatinsku nama ga niso dali! Njet vazmožno! pravi uradnica. Ampak gospa, midva sva mislila, da je vse posodobljeno – kompjuter! Migracijsko karto so nama natisnili, lani sva jo morala sama pisati na roko. A sta že bila v Rusiji z motorjem? Da, lani in predlanskim. Gospa preverja. Gleda vize, vidi, da je res. Potem moram opisati potovanje (Kirgizija, Kazahstan, Rusija, zdaj bi pa v Mongolijo … in potem nazaj v Rusijo …) Cariniki pridejo trikrat mimo in vprašajo, če sva uredila dokumente, da naju pregledajo. Čakava. Gospa se posvetuje s kolegi, mimo hodijo različne uniforme. Zebe. Čakava. Privlečem mapo z vsemi mogočimi fotokopijami in ponujam potrdilo o prevzemu motorja v Kirgiziji. Vzame vse, potem gre v drugo stavbo in spet čakava. Miro pravi, da so naju ti Rusi sposobni poslati nazaj v Semipalatinsk (okrog 1300 km). Pravim, naj nikar ne godrnja, saj ve, da je vse pod kamerami. Za paniko sva pa res prestara! Potem pride gospa s papirji. Hvala, hvala. Ampak, ko bova naslednjič v Rusiji, morava pa sama vprašati za dokument na matacikl!!! Hvala, hvala. Sledi še posebna kontrola potnih listov, zatem pregled prtljage. Vzamejo vse tablete, vprašajo, za kaj so in gredo preverit. Vrnejo. Dvignejo zapornico. Pozdraviva. Pomahava. Greva. Tu pa ne sledi mongolska meja, pač pa nikogaršnja zemlja – prazna cona – par kilometrov do mongolske kontrole. Tu je (še neuradno) mongolsko modro nebo!!! Sledi mongolska mejna kontrola. Najprej deratizacija! Miro mi pravi, naj naredim karkoli, samo da se zmenim, da mu ne bodo pacali motorja. Plačam 50 rubljev za deratizacijo in prosim, naj mu nikar ne špricajo motorja. Gospa pravi, da bi se dalo zmenit, če bi npr. zamenjala dolarje. Bi, ma samo 20 dolarjev. Dobro. Dobim šop mongolskih bankovcev (in imam takoj dvajset odstotkov zgube ona pa hiter dobiček). Greva brez špricanja. Prva kontrola pred zapornico. SLO? Nikoli slišal. Išče po računalniku. Ni v naboru držav. Čakava. Potem nekaj napiše na listek in naju spusti do kontrole potnih listov. Izpolnjujem obrazce, dobiva žig. In še obrazec za motor … Pregled prtljage je hiter. To pa še ni vse. Zapeljeva naprej – naslednja zapornica – zavarovanje za motor. Vljudna uslužbenka preseneti – vzame dokumente in nato s potrdilom vred vse prinese nazaj. To pa še ni vse! V zadnji stavbici se plača EKOLOŠKO TAKSO! Grem in plačam 400 rubljev za dve osebi. Končano. Zdaj sva (upam, da z vsemi papirji) v Mongoliji! MONGOLIJA!!! Pod mongolskim nebom, sredi mongolske praznine. Nekje daleč so mongolske črede. Te drobne pikice so živali. Štejem, ne preštejem. Tu so opisi odveč. Fotografije nekaj pokažejo, občutka prostora pa žal ne morejo pričarati. LEPO JE! KONEC 1. DELA

...no mal večji si... sam ne velik.....

trenutno spremlam vajine poteze

ocitno so turki obcutno spremenili politiko, tudi jaz imam v spominu njihov bencin kot dalec najdrazji. Ampak to je itak najmanjsi strosek pri vsem. Btw, meni se ne zdi da bi s trajekti casovno kaj dosti prisparal.

valda da ne ... osu se voz 300 ... čeprav bit kojn tok hitr raste

Predpis je tak, da tam postavijo znak, da se ti prilagajaš na razmere na cesti. Še prej se jih nekaj polomi ali ubije. Tako je realno v tej naši banani....

tudi jaz se strinjam, preveč jih vidim v krožiščih dat žmigavec levo in levo zapeljat. Ko mu pride nasproti kamion in blenda ter trobi, ga gospoda "penzion paket" gladko ignorira. In da Italijani prednjačijo pri tem početju.

Kaj čmo, če je blo treba dat avto na servis. Upam da ste ga spucal, je bil że res potreben.

ti si začel pisati biografijo? lepo..

Conti Gmail Attack 2 Jaz sem izbral TKC70 ki je bolj vsestranska, je boljša na hladnem, mokrem in umazanem asfaltu Trial Attack 2 pa je boljša na vročem asfaltu in je tišja

Gledam, berem in se cudim. Ce bi tole temo dali v nadaljevanko, bi se Esmeraldo zafrknili.. konec bi verjetno bil tak, da bi ugotovili da je Borutt ubistvu Ghost Rider

treniram za nou let

Vidim, da vse teče kot namazano. Vaja s sesalcem pa krepi hrbtne mišice. Torej ...

Med zadnjo vožnjo po kanomeljski cesti mi je odpadlo ogedalca v levem vzratnem ogledalu, zato sem bil danes Sam Svoj Mujstr ... Kolo je pripravljeno za popoldansko dostavo v Kolesarski center Bonča, zaradi slabega delovanja menjalnika. V mesto z avtom in nazaj domov peš. Manjkajoče steklo dodatnega ohišja kamere bo narejeno in vlepljeno čez dva dneva, by Optika Vogrič.

17.12.2017 dopoldne:

Eh....se ne splača....veselo zbirajte žige v potnih listih in nalepke na kufrih....za hvalit se v lokalni oštariji bo OK.

Dobil od Kmet2 Cd Service Manual. Na njem je RepROM (Ausgabedatum=01/2005, Version=1.0, Datenbankmodellversion=1.0), ki zajema BMW R1200GS BMW R1200RT BMW R1200ST Če kdo rabi, delim naprej.

o lej jo lepotičko punca za mojega Jo že gleda in po izrazu sodeč, mu je ful ful všeč