Skoči na vsebino

Dvorana slavnih

Najbolj popularna vsebina

Showing content with the highest reputation on 17. 01. 2018 v Objave

  1. Akito
    Snežno bele tačke ne bodo več tako bele...
    7 točk
  2. Sahbazz
    Evo obljubljene slike. Tale je na dan nakupa Sredina avgusta 2017. Tale pa je malo art-fagovska. "Jesensko tihožitje" Pa še zimska, ker šparal je pa ne bomo. Motor ima bolj kot ne praktične predelave, ogrevane ročke, povišane zaščite za roke, višji vizir, in ta dva kovčka, ki sta sicer hudo dobro narejena in robustna, ampak se ne morem odločit, če bi ju obdržal, ali zamenjal za mehko varjanto.
    7 točk
  3. Akito
    6 točk
  4. dr.looney
    jep...sivka je za relaksacijo......
    4 točk
  5. notranc
    relaksiram se
    4 točk
  6. RobiRoberto
    Mal'cam ...
    4 točk
  7. jskrablin
    Tapravo dirkanje se šele začenja - https://www.avto-magazin.si/moto/novice/mm-sport/dakar-2018-10-van-beveren-odstopil-walkner-povedel/ Tud Lyndon zgleda skoz bolj zgaran. Človek je prevozil skor celoten planet, velik del tega offroad. Če reče da je jeba, mu je kr za verjet. Video je FB, ker je bil preko FB predvajan v živo.
    4 točk
  8. maus
    bova pa pri Mileni gledala skakauske polete
    4 točk
  9. J.a.m.e.s
    Spoznaj pet dirkačev kategorije "brez asistence", v kateri se z Dakarjem bori tudi naš Simon Marčič. https://www.redbull.com/si-sl/reli-dakar-kategorija-originali
    4 točk
  10. gtgs
    33. dan nedelja, 13. 8. 2017 BUDIMPEŠTA (Madžarska) –HRUŠICA (Slovenija) Od 17. dne potovanja, ko sva šla iz Mongolije, je vsako jutro nekdo prestavil steklenico mongolske vodke iz dna kovčka v torbo. (In vsak večer iz torbe v kovček.) Zato je ta vodka nekaj posebnega. Obredna vodka! (Usojeno ji je, da bo že naslednjega dne izhlapela v nadzorniške namene.) Ta isti svečenik pa ni nič kaj sveto mrmral, ko je vsakodnevno prestavljal vrečko s samimi neumnostmi … Danes zadnjič! Z vso opremo in obrednimi predmeti se odpraviva domovini in domu naproti. Na prvem križišču nama duhovi pustijo še zadnje opozorilo. Previdno! Zjasnilo se je in z avtoceste je videti Blatno jezero. Do Slovenije ni daleč, toda pred mejo je nujno pripravljanje zemljevida. Slovenija! Domovina z domačimi omejitvami! Da ne bi prišla prezgodaj domov, zavijeva še v Lendavo in do razglednega stolpa. In na razgledni stolp. Na parkirišču je tudi veliko motorjev in nekaj motoristov. (Tolminski motoristki in štajerskemu motorističnemu paru dolgujeva pijačo.) Pogled se sprehaja po vinskih goricah in preko njih. Lepo je. Misli se vračajo v Mongolijo, na Džingiskanovo razgledno ploščad. Lepo je bilo. Greva proti zahodu. Asfalt je ponekod pokrpan, na modrem nebu so razigrani oblački. Na Štajerskem se bohoti hmelj, postanek pa je kratek in brez piva. Na Kalcah zavijeva levo, na najlepšo cesto proti Hrušici. Asfalt ni več najlepši, a lahko se gre tudi po gozdnih cestah, malo po makadamu. Med domačim rastlinjem se opravi tudi obredno oblačenje čiste majice. Ne moreš vendar kar tako prismrdeti domov! Bližava se prelazu Hrušica. Vrnitev na štart. Čaka naju Mumi. Ostali so se po stari navadi skrili. Presenečenje! Objemi, pozdravi, poljubčki … Miza se napolni z domačimi dobrotami mojih sester, s sponzorskimi prispevki v trdnem in tekočem stanju … peče se in toči, toči … Nastopi ekipa s trajnim mandatom. Vse je po protokolu. Prižgejo se zvezde, potem se začne rezati torta … Hrušico, ki je znana kot tradicionalno bivališče medvedov, pa to noč preplavijo KAMELE! Bova še kdaj videla Mongolijo? Kaj sva pričakovala od Mongolije? Naporno pot in lepo deželo. Ali so se najina pričakovanja uresničila? So. In to podvojeno (napor in lepota)! Planote praznega prostora in brezštevilnih čred. Zemeljski plazovi in podori kamenja. Doline zelene trave in razlitih voda. Peščena prostranstva zgubljenih poti. Ni enostavno predelati lekcije potrpežljivosti in vztrajnosti. Ne smeš pozabiti, da imata moč in mogočnost narave vedno prednost. In da so skromni ljudje ob tvoji poti edini, ki ti bodo pomagali, če boš potreboval pomoč. Dodala sva svoj kamen na mongolskem ooveju kot dar in prošnjo za srečno pot; zase, za svoje in za vse tiste, ki si želijo najti svojo jurto miru. KONEC
    4 točk
  11. bobi1001
    3 točk
  12. bobi1001
    Večerjam špagete z morsko omako,pa skleda solate Tis ena taprava sivka
    3 točk
  13. gusar
    Fantje zakoni in logika niso šli nikoli skupaj,če se ravnaš po logiki PLAČAŠ,še se po zakonih pa prišparaš. Simpl ko pasul.
    3 točk
  14. lucif3rka
    Ugotovitev (dopol)dneva: še vedno res res ni simpl govorit pred ljudmi, tudi če so "samo študentje"
    3 točk
  15. maus
    očitno se še ni začela akcija "js mam nou ĐSM", ker sem danes ko sem skakljal v službo, v 15 minutah opazil vsaj 10 telefonistou in ene 15 osvetljenih fac
    3 točk
  16. maus
    popolnoma verjamem .... jaz sem dobil namig, da se bo ustavilo pri 5000$ .... pol se bo pa videlo .. ali bo panika ali ne ... pač .. špekulacijske špekulativne špekulacije
    3 točk
  17. VS800
    Ponavad tm nek po 80 al pa 90 tmu letu.....................
    3 točk
  18. maus
    "ogrevanje"
    3 točk
  19. Sahbazz
    Pozdravljeni. Še en ponosni lastnik Tenerejke se javlja na tale forum. Me veseli da je tale tema med bolj dejavnimi na forumu. Tukaj sem prebral marsikatero koristno informacijo o tem motorju preden sem ga nabavil avgusta. Pripnem kakšno sliko ASAP.
    3 točk
  20. smasher
    ti šment, bokser pa kardan je britanska pogruntavščina.... nemci znajo narest, sao domišlije pa nimajo...
    3 točk
  21. gsxf750
    jest bi bral o Dakarju 2018, nabijanje me ne zanima!
    3 točk
  22. gtgs
    30. dan četrtek, 10. 8. 2017 KIJEV – ČERNIVCI Zjutraj naju pride pozdravit hotelska muca. Skupaj gremo do restavracije na zajtrk. Lepo je, toda tudi danes je vse prazno. V jedilnici sva na zajtrku edina gosta. Tudi biljardna miza sameva. Kapitan po dolgi plovbi (in s scefranimi jadri) priplove do Ukrajine in - skupaj s posadko - do ukrajinskih jajc. Pogled pa je usmerjen le proti domu. Potem greva nazaj v hotel. Na hitro se odpraviva. Skozi stranski izhod se pride naravnost na zadnje dvorišče. Vse je prazno. Predmestje se širi, gradijo se novi stanovanjski bloki in povsod so reklame za nova stanovanja. Voziva se proti centru do izvoza za Žitomir. Promet se gosti … Kijev leži ob reki Dnjeper in ima približno 2.700.000 prebivalcev. V 11. stoletju je bilo največje evropsko mesto, mnogo večje od takratnega Londona in Pariza. V bivši Sovjetski zvezi je bilo po velikosti tretje mesto v državi. Danes je prestolnica Ukrajine. Spodaj, na vodi, pa izposojajo čolne. Midva greva čez. Na drugi strani je center … Do tu je vse šlo lepo in tekoče. Potem pa je, tako, kot se rado zgodi, del ceste prekopan in povsod so oznake za obvoz … Miro se je odločil, da se ne bo vozil okrog, ker ve, da se pride tu čez … Ko sva gledala, kako in kje, se je ob motorju ustavil avto z dvema dobrima dušama. Nenadoma je bilo spet vse enostavno. »Vozita za nama do izvoza za Žitomir!« In sva vozila. Dobri duši sta nama prihranili veliko časa. Hvala! Ženska nama je dala nalepko. Waw!!! Ona tam pleše. Škoda, ker greva domov. Če bova še kdaj prišla v Kijev, prideva! (Stara sva dovolj.) Tako sva hitro prišla do izvoza, naprej pa je pot enostavna. Prišla sva iz Kijeva. Do Žitomira je 112 km. Lokali ob cesti samevajo. Na drevju ob cesti je polno bele omele. Neverjetno. Ustaviva se na črpalki. Na vzpetini iz mesta Žitomir stoji spomenik borcem v 2. svetovni vojni. Greva naprej proti Černivcem. Prosijo, naj na cestah zagotovimo čistočo. Kaj lahko pomaga zaščititi tvoje življenje? 0,06 milimetra lateksa! Cesta ni ravno najboljša … Pokrajina je enolična, naselja pa delujejo revno. Tudi v Čudnivskem rajonu je podobno. Stanovanjske hiše so skromne. Polja niso tako obdelana kot ruska. Obcestne vasi delujejo izpraznjeno, spomeniki zapuščeno, cerkve pa razkošno. V Hmelnitskem sva šla še na črpalko. Potem se tudi v Ukrajini nenadoma pojavijo čudno lomeči se sončni žarki. Obcestni prodajalci začnejo pospravljati svoje blago. Sence se blago mehčajo. V daljavi se vije dim - na požetih poljih kurijo slamo. Dva na motorju se podata v lov na izginjajočo svetlobo. Lov je bil seveda vnaprej obsojen na propad, zato na prvem križišču zavijeva z glavne ceste in najdeva svojo oazo - najbližji hotel – Oazis. Za 15 dolarjev ne bova komplicirala. So se pa nekateri nasmejali, ko so videli fotografijo sobe. Ja, že marsikaj sva doživela … Za nekatere romantika, za druge kič. Ampak tihožitje aranžmaja s suhim cvetjem in čelado ne sme v pozabo! In zavese so nalašč, kot za kazen. (Prijatelji že vedo, zakaj.) Černivci niso velemesto, a imajo trgovino, ki je odprta noč in dan … Greva v roza klub!
    3 točk
  23. gtgs
    Naprej! Asfalt je večkratno zakrpan in prekrpan. Nekatera polja so obdelana, nekatera zapuščena. Tudi nekatere hiše delujejo zapuščeno. Asfaltirali so nekoč znano luknjasto krožišče (Centralna Azija 2015). Niso pa še uspeli urediti oznak, zato deluje kaotično. Tudi mesto deluje prazno, celo ob vodi ni kakšnega življenja. Izven mesta je cesta bistveno lepša. Tako je približno 100 km pred Kijevom. In potem je spet malo slabša … Na hišah so pogosti oglasi »naprodaj«. Obcestni lokali so prazni. Štorklje pa gnezdijo. Lepo jih je videti. Z mrakom prideva v predmestje Kijeva. Z glavne ceste zavijeva ob prvi oznaki za hotel. Prideva na ograjeno parkirišče. Malce sva skeptična, potem pa zagledava velik kompleks z različnimi stavbami. Varnostnik me najavi in peš grem do recepcije. Ko uredim formalnosti, nama z motorjem dovolijo do delovnega dvorišča za hotelom, kjer lahko parkirava na samem. Pridruži se nama zvedava hotelska muca. V sobi razmišljam, zakaj toliko orhidej, Miro pa, kako bi si sezul škornje. Greva na večerjo. Restavracija, okrašena z lučkami in zvezdami, deluje novoletno. Notranjost pa je prijetna, tudi na pokriti terasi še ni premrzlo, zato obsediva zunaj.Lepo je, a malce turobno. Manjkajo gostje. Na vsej terasi nas je samo šest. Prvi večer v Ukrajini zaključiva v duhu tradicije.
    3 točk
  24. gtgs
    29. dan sreda, 9. 8. 2017 VORONEŽ (Rusija) – KIJEV (Ukrajina) Zjasnilo se je. Pogled iz hotelske sobe je danes mnogo lepši. Zdaj ni več izgovorov in ne časa. Treba je pospraviti in naprej. Vsi smo nestrpni, domotožje dela pri vsakem po svoje. V jasnem vremenu je skozi mesto lepo … Mesto ostaja za nama. Na cesti je pestro, a na srečo še ni zastojev. Ruska polja in ruske lesene hiše so nekaj posebnega. Mestu Kursk se izogneva po obvoznici. Kava na takih črpalkah je trikrat dražja kot po lokalih ob cesti. A zadiši … Štorklje so v gnezdu. Ustaviva se še na zapuščenem počivališču, ki še vedno kaže, da je bilo nekoč zelo lepo. Na tem delu poti se nama vrtijo spomini izpred dveh let; človeku se nenadoma zazdi vse znano, kot bi bil že skoraj doma. Kozino ima resnično še nekaj koz. Za kozami pa je meja. Na srečo ni gužve, le kamioni stojijo v dolgi koloni. Na ruski strani sva opravila presenetljivo hitro. Na ukrajinski strani pa je pristopil vojak, ki je poskusil tisto znano o kavi, čaju, pa če imava kaj rubljev … Včasih se je dobro narediti še malo bolj neumnega, kot si že … Potem je prišel mimo drug uslužbenec in je rekel, naj greva z njim v pisarno (zabojnik). Bil je vljuden, postopek je bil hiter. Včasih se ti zazdi, da pri nekaterih ljudeh spregovori žalost. Vprašal naju je, kako je v Sloveniji, kako v Mongoliji, kako je bilo po Rusiji. Imela sem občutek, da bi najraje tudi sam šel nekam, kamorkoli, stran od tu, kjer je, pa verjetno ne more. Ko nama je vrnil dokumente, je rekel, naj hitro greva in srečno. Hvala. Med rusko in ukrajinsko stranjo je žalostna meja. Cesta je katastrofalna, zabojniki, v katerih delajo, tudi. Povsod so vojaki s puškami, vzdušje je grozljivo. Zdi se ti, da bo kdo od teh (pre)mladih vojakov zdaj zdaj preizkusil svoje orožje … Potem je vzdolž ceste ograja z bodečo žico. In zelo slaba cesta proti mestu Gluhiv. Niti pomisliš pa ne, da bi se ustavljal. Naprej! KONEC 4. DELA
    3 točk
  25. gtgs
    28. dan torek, 8. 8. 2017 VORONEŽ Ni po načrtu, a si privoščiva dan motopočitka. Glavni razlog (se prepričujeva) je dež. Zakaj bi rinila po dežju, bova raje jutri, ko bo lepo vreme, vztrajno sedela na motorju. Malo poležavanja in sprehajanja tudi ne more škoditi. Zajtrk do postelje … Sva v 10. nadstropju in niti hotela si nisva še uspela pogledati. Res je popolnoma prenovljen. Pogled na mesto pa je zaradi dežja bolj otožen. Voronež ima že več kot milijon prebivalcev in je razdeljen na šest upravnih okrožij. Greva na sprehod, da vidiva vsaj delček mesta. Mimo Puškina, do opere in baleta, mimo Bunina, skozi park, mimo lepot Rusije, mimo doma igralcev, mimo izložb, ki vabijo v trgovine, mimo lutkovnega gledališča … … do gostilne in do (po dolgem mesecu enkrat zgodnje) večerje … Po poti nazaj do hotela se ustaviva še v gruzinski pekarni. In še v trafiki, kjer kupujem (po Mirotovi definiciji) same neumnosti, zato gre kar ven. Z gospo trafikantko pa se lepo zmeniva. Najprej ne more razumeti, zakaj bi ruske cigarete, ko pa ima tako veliko izbiro tujih. Ah, gospa, to bo za spomin, ki gre v dim – v Slovenijo! In gospa razume. In majhne majhne vodke, ker velikih ne moreva voziti s sabo … Ko odhajam, pravi: RUSIJA VAS POZDRAVLJA! Hotelski hodnik se zdi utrujenemu sprehajalcu brezkončen. Kljub temu si Miro ne more kaj, da ne bi analiziral še gradbišča tam spodaj … Še vedno prši. Mesto je preveliko za en sam dan! Vsi bi šli spat.
    3 točk
  26. gtgs
    27. dan ponedeljek, 7. 8. 2017 PENZA – VORONEŽ Sonce vzhaja. Iz »športne« sobe je razgled po mestu. Iz športnega centra se nameniva najprej po mestu poiskat vulkanizerja. V polmilijonskem mestu … Zgleda, da bo edina rešitev menjava gum, saj se je prva guma, kljub normalni obrabljenosti, že razplastila. Ustaviva se pri prvi delavnici, ki jo vidiva. Dva mojstra igrata damo in kadita. Pri takem obredju verjetno ni najprimerneje motiti udeležencev. Kljub prizoru, ki ne mara motenj, se opogumim in začnem z dober dan in oprostite. Mojstra sta prijazna, eden celo stopi iz delavnice in začne z razlago. V mestu je ena sama delavnica, kjer lahko zamenjajo in uravnotežijo gume za motor. Gre se skozi prvo krožišče … drugo krožišče, par kilometrov … potem … Miro kima, sama debelo gledam. Ali res sledi temu opisu poti?! … tam je delavnica Jona. Jona. Zahvaljujeva se. Srečno! Odpeljeva se. Mojster orientacije z nezmotljivim občutkom (sreča, naključje ali res znanje in prostorska predstava?!) pripelje do avtoservisa Jona. Po mestu je tekoč promet. Na servisu so polno zaposleni. Najprej imam občutek, da me niti ne vidijo. Potem imam občutek, da jih motim. In potem imam občutek – samo še tega nam je treba! A se kljub vsemu uspem dogovoriti za najnujnejše. Seveda je tako, kot je motorist predvidel. Če bo sam snel kolesi … in ju potem tudi sam namontiral nazaj … bodo premontirali pnevmatike … Sledi akcija, ki je tistim na servisu in vsem mimoidočim v zabavo. Miro dela, drugi klepetamo. Nekateri se zanimajo, zakaj to dela sam, druge zanima zemljevid, tretje Mongolija, četrte Slovenija … Pride pa tudi eden, ki si ogleduje zemljevid in zmajuje z glavo. Gleda me in pravi, da to ni mogoče. Seveda je mogoče, a moraš biti starejši. Vi ste še premladi! Sledi sprostilni smeh … In še skupinska fotografija za konec, ko jim je kar žal, da že greva. Z Rusi je po navadi tako. Greva skozi mesto do izvoza za Voronež. Vožnja in vročina utrujata. Pred kosilom se lahko malce zadrema, če človeku uspe najti primeren kotiček. Sanjaš lahko o strešni konstrukciji, ki je doživela širitev … Gospa za šankom je rekla, naj bova kar v miru, ko bo hrana gotova, nama jo bo prinesla. Kruh se v Rusiji naroča po koščkih. Dobesedno. In nikjer nisva videla, da bi ga kdo pustil, ali da bi bil med ostanki. Ali bo ta spoštljiv odnos ostal tudi z vdorom potrošništva, ki se že nakazuje?! Zakaj se človeku po kosilu zdi, da je cesta vedno daljša?! Tudi pred mestom Tambov potekajo dela. Nekatera polja so že poželi in preorali, nekatera so še divje zelena. Nenadoma se ob cesti kot privid pojavi Turgenjev. Ko prideva čez železniško progo, narediva kratek postanek, da vsaj malo pogledava rastlinje in polja. Tudi majhni ljudje v Rusiji na ruskih poljih pod večer postanejo veliki! Kot vedno, se je tudi danes začelo prezgodaj mračiti. Toda ruski mrak nama je pred Voronežem poslal svojega dobrega duha v obliki ruskega motorista, ki naju je nezmotljivo (in hitro) vodil do centra in do hotela Azimut. Tam sva bila pred dvema letoma, ko so ga ravno obnavljali in sva si zaželela, da bi videla, kako je obnova uspela. Pa tudi sicer bi morala nekam spat. Živeli ruski motoristi! Hvala in srečno! Hotel so res prenovili (pa tudi podražili). Letos pravijo, da je varno, da lahko motor pustiva pred vhodom. Hitro se odpraviva ven. V bližnji trgovini, ki je odprta 24 ur, malo gledava etikete … Po poti nazaj pa tudi različne izložbe … Hotel Azimut zgleda bistveno drugače kot pred dvema letoma (Centralna Azija 2015). Noč je lepa, na nebu je luna, babuška na vhodu pa vabi v posteljo. Dobrodošli!
    3 točk
  27. gtgs
    26. dan nedelja, 6. 8. 2017 OKTJABRSK – PENZA Na jedilniku je kontinentalni zajtrk. Restavracija ne daje občutka, da sva v Rusiji, le jajca so gotovo ruska. (Tako razmišlja Miro po mongolskih jajcih iz Ulan Batorja.) Skozi okno se sluti lep dan, od sinočnje nevihte je ostalo le par luž. Odpraviva se, iz trezorja vzameva zlate palice in greva proti Krasnojarskem rajonu. Veliki trg je prazen. Strokovnjak razlaga, da imajo probleme z odvodnjavanjem. V predmestju rastejo nove hiše s pisanimi strehami. Zunaj mesta so polja, kjer črpajo nafto. Do Samare je 283 km, včeraj sva imela dober namen, da bi prišla do tja, a zastoji so bili prehudi. Obeti zaradi del na cesti niso najboljši. Če bo tako, kot je bilo včeraj, bova verjetno dolgo hodila domov! Še dobro, da v Rusiji ne manjka energije različnih vrst. Ceste gradijo na veliko! Krasni Jar je že v Samarski oblasti. Cesta je spet lepa. Žita,olja in elektrike jim tudi ne bo manjkalo. Zagledava mogočno reko Volgo. Na Volgi je elektrarna Žigulevsk, ki ima 20 turbin … Peljeva se prek Volge, most preko jezu je dolg približno 3 km. Nekateri pogledi so bili kar malce grozljivi. Popravljajo tudi drugi vozni pas in iz nasprotne strani se je nabrala že dolga kolona vozil. Ker sva jo tako tekoče odnesla, si lahko privoščiva malo počitka. Tudi kosmati prijatelj počiva. Vroče je in sončnice žarijo. Po sladoledu ne kaže pretiravati s hrano. Nadaljevanje poti je s stališča cestogradnje zelo zanimivo. Nekateri kupi materiala pa so celo estetsko privlačni. Lepša so seveda ruska polja, a o okusih se ne kaže prepirati. Opozorilo voznikom stoji na veliki steklenici vodke. Razlaga je odveč. Do Penze je še 36 km (…to noč nam jo doseči je mogoče…). Penza je mesto ob reki Suri (pritok reke Volge) in ima pol milijona prebivalcev. Tudi v Penzi potekajo dela … Motor se je začel čudno obnašati. Potrebno bo preveriti gume, tlak v gumah in armotizerje ... Upava, da so samo gume odtrpele svoje. V soju lune sva prišla do športne dvorane, kjer je tudi hotel. Bilo je malce nenavadno. Receptorka je rekla, da je tu za športnike. Pa saj sva športnika. Vprašala je, če bi izpolnila formular … in potem ni bilo problemov. Svetovala nama je, naj motor peljeva na stajanko. Z razsvetljenega parkirišča sva se podala za temne vogale in našla prostorček na kamionski stajanki. Kdo bi vedel, kje je bolj (ne)varno?!
    3 točk
  28. notranc
    bolš sokolo oko, kot da maš kurje oko
    2 točk
  29. bobi1001
    Ana četri oka
    2 točk
  30. dr.looney
    misliš...
    2 točk
  31. notranc
    ti pa maš sokolje oko ( sokolo oko )
    2 točk
  32. Akito
    2 točk
  33. maus
    nikjer ne piše niti, da se poznata od prej ... pa nisem govoril o tem znanem primeru, govoril sem bolj na splošno se strinjam .. ampak to velja za leve, desne, sredinske in neopredeljene politične stranke in njihove veljake ter sorodnike. kot sem navedel, da izjava : "nisem vedel", ne opravičuje odgovornosti in kaznovanja ... najbolj se jih udari, da bi za vsak prekršek tudi točke dobivali in če jih napolni z 18, se mu prepove sodelovanje (in stranki) sodelovanje na naslednjih volitvah. ampak, ker v parlamentu sprejemajo zakone, je malo verjetno, da bodo mel tok poguma .... mi smo pa ofce, ker takim dajemo moč, oblast in denar
    2 točk
  34. Marcel-F
    Problem je ,ker kredit ni bil vzet pri nas,ker bi s tem spet nekaj (določeni osebki) v žepke pobasal. Tega pa ni bilo in hop gremo jih jeb...t Naša država je ena sama lopovska banda,kako ma lahko nekdo s priimkom Janković, za 16 milijonov evrov dolga in potem mu gladko ta dolg zbrišejo. Kje so tisti,ki so na lepe oči dajal kredite raznim veljakom,pa jih niso vrnili.Spodaj mora biti podpisana oseba,ki odobri kredit,pa nihče ne najebe. Čigavi so ti ljudje? Stara mama pri 90-h ne plača elektrike,ker nima za burek,pa ji gladko štrom sklopjo. Ja tko je to ni za vse isto. Ma na kozlanje mi gre,sam da vidim to golazen cigansko.
    2 točk
  35. Primosio
    Upam, da pri svojem delu tudi kažeš takšno vnemo, predvsem pa upam, da pri svojem delu kažeš več strokovnosti. Za razlago predpisa in uporabo predpisa moraš le imeti nekaj pravnega znanja, ki pa ti ga na trenutke zmanjka. Ščipalka je bila navedena kot primer, s katerim pravno formalno, glede na to, da način zavarovanja ni predpisan, zadostiš zahtevi zakona. Glede na to, da tega ne zmoreš razumeti, vidim, da nimaš dovolj pravnega znanja. Glede uredbe, katere 1. člen non stop ponavljaš, kot pokvarjena plošča, ti zadnjič povem, naziv ni važen. Po tvoji razlagi, če bi bil naziv predpisa Zakon o sramnih dlakah miniaturnih glodavcev, vsebinsko pa bi pokrival izmenjavo kisika pri dvoživkah, bi ti še vedno trdil, da zakon govori o sramnih dlakah miniaturnih glodavcev. Tudi prav. Grem na eno hruško....mislim jabolko.....mislim.....ah saj ne vem več, si me čisto zmešal...
    2 točk
  36. RobiRoberto
    2 točk
  37. DAMI34
    a ne morjo mal prej samprašam
    2 točk
  38. maus
    23.-25. 3. bodo skakauci letel na poletih ... šele
    2 točk
  39. maus
    spremlaš moje poteze še en štos povem: deklica vpraša: "a me peleš en krog, fantek? " on odgovori: " NE "
    2 točk
  40. bobi1001
    2 točk
  41. bajkr88
    2 točk
  42. Akito
    ....za Mausa......
    2 točk
  43. DAMI34
    Operiraš brez kakršnih koli podatkov in v glavnem samo nabijaš, namreč ti dokažem takoj. V kolikor bi na Dakarju dirkalo 99% Murkotov in en profič, jih bi ta profič nascal po dolgem in počez z nadzemeljskim časom. Pa temu ni tako. Če pogledaš samo svetovno znana imena iz sveta relija, bi ti moralo biti jasno, da so vozniki top of the top, ki so svoje znanje že dokazali. Je pa res, da proti Murkotu nimajo za burek.
    2 točk
  44. jskrablin
    Dirkanje po asfaltnem krogu ni primerljivo. Pa tudi tam se marsikdaj taktizira in sledi, špara na gumah, gorivu, močeh. Na dvotedenski dirki niti ni kaj čudenega, da se obračunava za zmago bolj proti koncu. Vmes se lahko zgodi marsikaj. Z malo sreče on pred tabo odstopi in se z njim sploh ne rabiš ukvarjati. Kako že gre ona (velja za nešprinterske dirke)? V prvem ovinku dirke ne moreš dobiti, jo lahko pa zlahka izgubiš. Videno ničkolikokrat na endurance dirkah, preveč gasa v prvih metrih in je konec vsega preden se je sploh dobro začelo. Sam kaj to jaz Janez Navadni strokovnjakom za endurance dirke to razlagam, de Na temo Laie Sainz. Naj si znalci kaj preberejo... pa pol komentirajo. Mogoče bo koga iz 19. stoletja presenetilo tudi to da dandanašnji ženske pilotirajo lovska letala in so v rednem naboru astronavtov na ISS? Ene pa celo motorje vozijo. In to boljše od marsikakega 'pravega dedca' in forumskega dirkača. Le kam je šal ta svet
    2 točk
  45. gtgs
    31. dan petek, 11. 8. 2017 ČERNIVCI (Ukrajina) – CLUY NAPOCA (Romunija) Pogled nad in ob posteljo je nenavaden. Dobro, da greva iz Ukrajine … Na parkirišču je stražil strašni čuvaj. Prišel je pozdravit, preden sva šla. Psiček z izrazito vampirskimi zobki nama da vedeti, da Romunija ni daleč. Za razliko od včerajšnjega dne in opustelih vasi, je v okolici Černivcev veliko novogradenj. Nekatere hiše spominjajo na dvorce … Meja med Ukrajino in Romunijo je blizu. Pred nama so bili trije ukrajinski motorji, priključila sva se jim in spustili so nas naprej. Med čakanjem na kontrolo smo se pogovarjali.Mladi motoristi gredo na dopust v Črno goro. Gotovo se bodo imeli lepo. Delava reklamo za Črno goro. To je lepa lepa država. Z morja pa obvezno pojdite vsaj en dan na Lovčen! (Seveda sva jima zamolčala podatek, da sva bila prvič tam pred šestintridesetimi leti …) Zanimalo jih je, kako je v Mongoliji in v Sibiriji … Čakanje je še prehitro minilo. Tudi na romunski strani so nam odprli zapornico. Nadpovprečno prijazen in nasmejan romunski carinik je pogledal potne liste in se celo pošalil, če smo sami Ukrajinci. Skoraj. Tisti, ki smo že malo motoristično zamazani, nismo. Ukrajinci so tačisti! In bili smo že v Romuniji (vinjeta za motor ni potrebna). Prve romunske ovce in prva romunska polja je nujno zabeležiti. Mogoče je malo pristransko, a Romunija mi - v primerjavi z Ukrajino - deluje mnogo bolj veselo. Polna je življenja, povsod se nekaj dela, prenavlja, gradi in ureja. Tu sva bila nazadnje pred štirimi leti. Zdi se mi, da se je vse spremenilo na bolje. Deluje veliko bolj urejeno. Tudi starih odpadnih avtomobilov ni več vsepovsod. Uredili so odpade. Ustavila sva se v slikovitem mestecu GuraHumorolui. Najprej sva zamenjala nekaj denarja, potem popila veliko soka, kar je nenavadno, a bilo je vroče … V pisani pravoslavni cerkvi je nek grešnik obsedel na stolu družine Logigan (donatorji so zapisani na medeninastih ploščicah). Nikamor se mu ni mudilo, kot bi bil pozabil, da hiti domov … Potem sva šla čez Karpate.Bilo je čudovito. Cesta, asfalt, narava … (Ostala vožnja tega dne je bila eno samo cincanje v gneči in v vročini. Bilo je 36 stopinj in nobenega mongolskega vetriča.) Tu pa so ovinki in zelena narava. Vzpon in spust sta motoristu v veselje. Naravne lepote in lepa cesta vplivajo tudi na lakoto. Ustaviva se za kosilo. V senci je prijetno, natakarica je prijazna (pa tudi lepa in mlada). Obsediva malo dlje, kot sva imela namen. Z dobrimi nameni je vedno problem … Po kavi se s težavo odločiva za odhod. Ovc je kar nekaj, a kaj je to v primerjavi z Mongolijo?! Lepo je videti kopice sena in še kakšen voz. Mesto je urejeno. Pod jabolkom pozira romunski Adam. Pred mestom Cluj Napoca se začne sonce poslavljati. Zanimivo, da se motoristom to vedno dogaja, ne glede na državo, časovne pasove, religijo in gospodarstvo … povsod so dnevi prekratki … Na srečo se povsod najde tudi prenočišče in prostor za motor. In kaj za pod zob. Pa čeprav instant varianta … Lahko noč iz Romunije!
    2 točk
  46. gtgs
    Voznikova resnost?! Po remontu ne kaže pretiravati z nezdravim načinom življenja. Redno sem pil vsa predpisana zdravila, ki jih ni malo. Večinoma sem res pil samo čaj. (Pa kakšno pivo vmes in razpoloženje je bilo takoj boljše.) Glede obremenitev pa še sam ne vem, kaj je tisto, kar dejansko muči človeka. Prve dni dopusta me je stiskalo v prsih, pa ti dnevi niso bili med fizično napornejšimi. Potem sem se sprostil, problemi so ostali za mano …
    2 točk
  47. gtgs
    25. dan sobota, 5. 8. 2017 ZLATOUST – OKTJABRSK Zajtrk je v hotelski restavraciji, ki deluje dokaj buržujsko. Pogled iz hotelske sobe pove, da vreme bo. Kakšno - to se bo videlo sproti. Treba se je odpraviti. Motorista, ki vse pospravi in pripravi, obdaja ruska avra. Treba je odriniti na pot. Evropa vabi – mimo sovjetskih pionirjev kozmosa, mimo starih blokovskih naselij, raznovrstnih garaž, skozi pisano predmestje Zlatousta, skozi sibirsko zelenje … Do prvega postanka. In mimo nenačrtovanih postankov/pristankov, mimo uniform in mimo krav, ki zahajajo k vulkanizerjem! Potem pa vedno počasneje in samo občasno mimo nepregledne kolone vozil, ki se vije v daljavo, brez konca. Takih zastojev pa še ne! Narava pomirja. Nekaterim služi tudi za romantično kuliso. Trobimo! Sledijo neromantični prizori. Kratek postanek za hitro kosilo in potem naprej v cestni boj za preboj proti Samari. Avtocesta M5 je na posameznih odsekih le blatna pot oz. cesta v izgradnji ali pa cesta v totalnem remontu … Kamioni, grbine, blato, zastoji in še grozeči temni oblaki so razlog za spremembo načrta. Pripravlja se k dežju, kilometrski zastoji pa se še povečujejo. Z glavne ceste zavijeva proti 5 km oddaljenemo mestu Oktjabrsk. Mesto leži na jugozahodu reke Volge, v dolžini meri več kot 20 km. Na Volgi ima tudi rečno pristanišče. Most čez Volgo pa je dolg kilometer in pol. S prvimi kapljami dežja najdeva hotel in uideva nevihti. Skozi okno jo je res lepo opazovati. Motor je pod streho pri recepciji, midva na suhem in na toplem domačim pošiljava pozdrave. Hotel je lep. Soba ima celo poseben delovni kotiček (namenjen je izključno branju zemljevidov!). V kopalnici je pravi kamen; na hodniku pa tapiserija, ki pričara sibirski gozd. Kljub dežju se odpraviva na kratek sprehod. Prideva samo do prvega lokala za vogalom in tvegava z naročilom pice. Prijetno sva presenečena. Tudi pivo je dobro. Glede na spol se moško in žensko pivo loči po slamici. Žensko ima slamico, moško je brez. Lokal je opravičil italijanske barve in ime Pronto. Vračava se še mimo pivnice z zanimivim imenom Pivoman. Mogoče pa ga bo v poplavi slovenskih malih pivovarn kdo kopiral?! Trg se blešči, blešči se Devon hotel, osvetljena je mestna hiša, Lenin pa neumorno kaže naprej. Midva greva spat. Midva? Zaspim med nogometno tekmo Spartak : CLK!
    2 točk
  48. gtgs
    23. dan četrtek, 3. 8. 2017 OMSK – KURGAN Odpraviva se iz avtopralnice. Skozi predmestje prideva na glavno cesto za Čeljabinsk.Voznik opozarja na nevarnost, da bi zavila proti bližnjemu Kazahstanu. Pozor, ne v Kazahstan! Na krožišču se uspeva pravilno usmeriti. Vreme ni najboljše. Cesta pa BO boljša. Tu so na črpalkah drugačne mašine. Tako čistega motorja pa že dolgo ne … Narava je seveda lepa (narava je vedno lepa), zakaj je toliko posušenih brez pa še nisva uspela ugotoviti. Onesnaženje? Še eno za umetniški vtis. In potem spet klasično naprej do prvega postanka, ko lahko naredim nekaj rastlinskih fotografij. Od daleč pa ujamem tudi vsejedega motorista. Med kosilom v obcestni restavraciji sva srečala dva Italijana iz Peruggie. Izmenjali smo par besed. Gospa in gospod potujeta z avtodomom in vsako leto gresta v Mongolijo. Da pa gre človek v Mongolijo z motorjem, tega pa še nista videla. Mongolija nam je všeč – imamo nekaj skupnega. Upava, da jo bova tudi midva še kdaj videla. Zdaj morava žal proti domu. Italijana imata na razpolago veliko časa. Srečno! Nekatere dežele človeka začarajo … Temperatura neverjetno narašča; tako je pač v Sibiriji. Zjutraj naju je zeblo, po kosilu pa je 32 stopinj! Remont! Deli ceste so lepi, deli slabi. Teren je močvirnat. Polj je malo. Naselja so revna, veliko je opuščenih farm; videla pa sva samo eno novo. Temperatura se je z opoldanskih 32 stopinj spustila na 15, zvečer pa celo na 12 stopinj! Pred Kurganom sva imela uro hudega dežja in mraza. Ustavila sva se v prvem predmestnem hotelu, se počasi odtalila in uživala v ruski vroči vodi. Potem sva šla celo na večerjo. V restavraciji smo bili samo štirje. Čaj, juha, pivo, sladoled in zubočistki– čudne kombinacije!
    2 točk
  49. gtgs
    22. dan sreda, 2. 8. 2017 NOVOSIBIRSK - OMSK Čokoladni zajtrk, pogled skozi okno na desno in na levo stran. Vreme je! Da bi le vzdržalo brez sibirskih neviht. Vsak dan najmanj trikrat oblačiva in slačiva dežne kombinezone. To je čista izguba časa! Pospraviva in greva, na recepciji pa si nekdo zaželi še malo branja (gledanja?!) ruskih revij. Na parkirišču počiva zvesti čuvaj. Z varnostnikom in njegovim prijateljem še malo poklepetava. Poznata bivšo Jugoslavijo, zanima ju, kako se zdaj živi v Sloveniji, kako je v Mongoliji … Ti ljudje so vajeni skromnega življenja, pa se ne pritožujejo. Zadovoljni so in pozitivno razpoloženi. Nekaj je treba delati in še dobro, da imajo delo. Tu blizu imajo trgovino z znižanimi cenami osnovnih živil. Nekako jim gre. Da bi le bili zdravi. Kamaz je uspešno zakrival motor in opremo. Vse je na svojem mestu. Posloviva se. Zaželimo si zdravje in srečo. Pripravljene imam cigarete in rublje za pivo. Take stvari dajem, ko odhajava. Ne maram, da bi se kdo počutil nelagodno. Vem, da nekaterim ljudem to, kar je za nas mogoče nepomembno, veliko pomeni. Srečno! Odločila sva se, da ne bova šla v center mesta, pač pa po najbližji obvoznici proti Omsku. Žal nimava časa za oglede. Pa sva kljub temu marsikaj videla; prevozila sva 38 km, da sva prišla do oznake za konec mesta! Novosibirsk ima več kot milijon in pol prebivalcev in je tretje največje rusko mesto poleg Moskve in Sankt Peterburga. V Novosibirsku je tudi tovarna, ki je na svetu največji proizvajalec jedrskega goriva za elektrarne in raziskovalne reaktorje. In muzej zgodovine sibirske kulture z znano zbirko mumij s planot severnega dela srednje Azije. Tu je tudi muzej na prostem, posvečen arhitekturi iz lesa. In veliko izobraževalnih in znanstvenoraziskovalnih inštitucij in veliko kulturnih inštitucij … celo Akademsko mesto! Fotografije so beleženje osemintridesetih kilometrov vožnje skozi mesto – brez cenzure. Zapeljeva se preko mosta čez reko Ob. Tu naj bi ob križanju železnice in reke tudi nastalo mesto, ki je imelo na začetku 20. st. večino stavb lesenih. Konec Novosibirska! Pa še vedno veliko stavb … Zavijeva za Omsk. Mesto leži na jugovzhodu Sibirije, blizu je meja s Kazahstanom. Ima približno milijon in dvesto tisoč prebivalcev. Promet večkrat poteka enosmerno, ker so zapore zaradi asfaltiranja in urejanja bankin. A vreme je lepo in cesta je večinoma tudi lepa. Za kosilo sva se ustavila v navadni samopostrežni restavraciji. Nekateri izbirajo manj zdravo hrano. Rusi imajo še črte na cesti rdeče! In to na novem asfaltu! (Začasno seveda.) In s kamerami snemajo reakcije potnikov … Gotovo so zabeležili tudi naše nenavadno motoristično srečanje. Prvi motorist, ki sva ga srečala v Rusiji, je Rus iz Kazahstana. Gre na Bajkalsko jezero, midva pa prihajava od tam. Vozi se samo po republikah bivše Sovjetske Zveze, v Evropo ne bo šel, ker je predaleč in tudi predrago je zanj, problem pa so tudi vize. Mesec dni dopusta preživi z 250 dolarji in se veselo vozi. Za motor se je odločil lani, ko je bil s kolesom na Krimu in je prekolesaril 5000 km. Bravo! Zdaj se bo vozil. Nasmejano. Srečno, srečno! Mrači se. To dejstvo je že splošno znano. Vsak dan proti večeru se namreč začne nekaterim motoristom mračiti. Potem si na obrobju mesta hitro poiščejo prenočišče. Skromno; tokrat nad avtopralnico. In motor lahko prenoči v pralnici. Prej pa ga je dal voznik samo splakniti. Samo z vodo in z ničimer drugim! In nič detergentov in krpic. Mongolski prah lahko preburno reagira. Nabere se kup opazovalcev in izpraševalcev. Nihče še ni bil v Mongoliji. Pa tako blizu jo imajo! Prah iz motoristov se lahko odplakuje s svetlim ali s temnim … To se lahko dela tudi v skromni sobi. Greva na sprehod. V delikatesi imajo sušene ribe. Gledava, kupiva pa klasiko za naslednji dan in še odplakovalec prahu za nocoj. Vračava se po temi. A je že polna luna?! Spat!
    2 točk
  50. gtgs
    20. dan ponedeljek, 31. 7. 2017 TULUN – KRASNOJARSK Motor sva imela na stajanki za hotelom. Zjutraj so ga varovale le kuharice, varnostnika ni bilo nikjer. Pomahala sva in šla. Najprej seveda do prve bencinske črpalke. Stranske ulice v človeku zbudijo spomin na mongolske poti …vrtovi ob hišah pa kličejo domov, domov! Voda, bujno rastlinje in lep asfalt. Izjemoma je danes prek Sibirije tudi lepo vreme! Na posameznih predelih zaradi del na cesti ni tako lepo. A to spada zraven. Včasih je na cesti tudi sreča v nesreči. Še sreča! Zelenje pomirja. Hiške in voda tudi. Sledi spust in kratek počitek v sibirski zeleni džungli. In potem spet lepa lepa dolga cesta … Bliža se nevihta. In zima bo dolga. Prideva v mesto Kansk. Mesto ob reki Kan je bilo ustanovljeno že v 17. stoletju. Danes ima približno 100.000 prebivalcev. Greva čez reko in čez železnico.Lepa stavba industrijske dediščine … Lakota in utrujenost pa zahtevata hrano in počitek. Ustaviva se v obcestni gostilni. Začneva s čajem! In potem spet naprej, do prve zapornice in dalje proti Krasnojarsku. Še kakšnih 200 km. Nekateri gredo tudi prej s ceste. Spet sreča v nesreči. Spet prihaja nevihta in z njo vaja v oblačenju dežnih kombinezonov. Bližava se Krasnojarsku. Mesto leži na bregovih reke Jenisej in ima približno milijon prebivalcev. Je gospodarsko in kulturno središče Osrednje in Vzhodne Sibirije. Nastalo je že v 17. stol., razcvet pa je doživelo s prihodom Transsibirske železnice leta 1895. V mestu oz. nad mestom imava rezervacijo v hotelu Sova. Zapeljeva se na razgledno točko. Čudno bi bilo, če se ne bi mračilo … Med razgledovanjem spoznava popotnika, ki gre z džipom v nasprotno smer. Na hitro izmenjamo vtise in si zaželimo srečno pot (v obe smeri!). Z nezmotljivim občutkom bralca ruskih zemljevidov se zapeljeva do hotela. Sledi večerni sprehod. Na nebu je luna. Soba je pa malce divja?!
    2 točk
Ta dvorana slavnih je nastavljena na %s/GMT%

  • Novice

    Want to keep up to date with all our latest news and information?
    Prijavi se
×
×
  • Ustvari novo...

Pomembne informacije

Z uporabo te strani se strinjate z uporabo piškotkov in se strinjate s pravili o varovanju zasebnosti!

  I accept