Dvorana slavnih

Danes sem zakljucila s solo potovanjem, jutri se mi namrec v Tirani pridruzi avstralski kolega, s katerim bova skupaj potovala do Slovenije. Po skoraj 2700 km sem osvojila jug Albanije Vceraj je bilo zelo naporno, saj je na nekaterih delih cesto prakticno odnesalo in je bila komaj prevozna, najvec preglavic mi je delalo preckanje visoke, deroce vode tik pred spustom do morja. Na mojo veliko sreco, sem na obeh kriticih delih srecala jeep in prosila 1x za pomoc in 1x za spremstvo za vsak slucaj. Presenetilo me je, kaj dejansko lahko motor prevozi. Voda cez kolena visoko. Danes sem sla v Vlori odpeljat tudi traso rally-ja, ki je cudovita, v predelu solin- mivka, nizko grmicevje in neskoncno velik poligon- ce ni prevec vode seveda. Pred vzponom cez prelaz proti Vlori sem hotela obiskat se plazo, ki je bila lani neobljudena in nedostopna s sportnim motorjem, a glej ga zlomka, letos je pot ze asfaltirana in ob plazi je zraslo pocitnisko naselje. Toliko o tem. Potem pa sem jo zaradi vztrajnega dezja po skrajsani trasi mahnila proti cilju. Prejsnja dneva sem uzivala v razgledih nacionalnih parkov Teth (treba pazit na nasproti vozeci se promet- jeepe) in Fushe Lure, ki je bil res zelo odmaknjen in tudi tehnicno zahteven. Na eni jasi grem proti meni pes. Kaj pa ta tukaj, gledam, ker ni bilo nikjer videti ne ljudi ne ovc. Pripeljem blizje in ugotovim, da to ni pes ampak volk o_O. Po gasu in dalje. Ker se je pot na enem delu podrla sem obvoz nasla mimo rudnika, kjer je lani spal Ni3ous, fantje so se vedno tam, le tiste izrabljene lopate tako na hitro nisem videla . Ampak razgledi... odtehtajo. Definitivno. pokrajina je izjemno lepa, zelo raznolika in precej drugacna od Bosne in Crne gore. Z domacini pa vadim italijanscino. Tu me najprej vprasajo, ce sem porocena, sele nato ali sem res/zakaj sem sama. pripravili so mi nekaj njihovih tradicionalnih jedi, ampak se vedno jagenjcek iz podpeke zmaga. Zal me muhasto vreme spremljalo se naprej. Dnevi vozenj, ki sem jih zacela s suhimi skornji je 2/11. Ktm pogresa ene 2 vijaka, sicer jih vsak dan sproti zategujem, zamenjati je bilo treba svecko in zadnjo zarnico, jutri pa dobi se malo bolj konkretno ociscen zracni filter in nove gumice za pot domov. Ker se je v subframu odlomil vijak prtlajaznika in je nosilec zacel delati drobne luknjice v sotor sem prepakirala vse stvari v vreci in ju dala na prtljaznik in sedez. Ravno za mojo rit je se prostora med tank torbo in vreco

Ta vikend sem se potepala po Dolomitih. Družinski vikend izlet je poln lepih vtisov! Pot nas je peljala čez Predel -Trbiž - Hermagor - Lienz - Toblach - Cortina d'Ampezzo - Valle di Cadore. Tu smo našli lep hotelček, garažo za motor in za znoret dobro kavo, pico in pivo Naslednji dan čez par bližnjih prelazov: Passo Staulanza, P.Giau, P.Duran, P.Fedaia, P. di Pordoi in P. di Falzarego. Domov pa čez passo di Mauria, Forni di Sopra, Tolmezzo, Sella Nevea in spet Predil proti domu. Prevoženih dobrih 700km, vreme je bilo večinoma sončno, občasno oblačno in 20 minut dežja. Slik pa poln album...ampak se ne da primerjat z lepotami v živo Bom šla še...kmalu!

evo me .. pa sm nazaj .. na vašo žalost mau sm se potepu po Hrvaški, Bosni, Črni Gori, Albaniji, Bolgariji in Makedoniji cca 2900 km ...

Malce po Južnem Tirolskem in Dolomitih, čez nekaj prelazov... Passo Furcia, Passo di Valparolla, Passo Falzarego, Passo Tre Croci, Passo di Monte Croce di Comelico, Passo di Monte Croce Carnico... 828 km, v glavnem po suhem...

včeraj v goriška brda in nazaj, 144 km ... srečal samo 4 motoriste ??? oz. 3 motoriste in 1 motoristko

S punco naredili dvodnevni izlet iz prelepe Bele krajne, Ogulin, Senj, Starigrad Paklenica, prespali. Nazaj pa do Crikvenice, Delnice, Brod na kupi, in nazaj proti domu. Smo bili prvič na Jadranki, in lahko samo rečem waw!

Jučer sam biu opran tako da, sem šel kombinezon posušit

Jubilejna fura na Grobnik Jeseni je v eni debati s kolegom padla ideja, ki sem se je nalezel bolj kot ptičje gripe. Zelo enostavna ideja, bazirana na parih fotkah iz domačega albuma. Tale nalepka, pripopana na vitrino omare, morda ne datira točno kot ostale slikce. Zna biti kakšno leto plus minus, ni važno... V tistem obdobju je bila za mnoge od nas fura na Grobnik osrednji dogodek leta. V mentalni percepciji, pričakovanju, doživetju... pa bolj podobna potovanju kot pa izletu. Takrat seveda še ni bilo neznosne lahkosti uporabe mobitelov, nekateri niti domačih telefonov niso imeli, pa smo se kljub temu prav fino zorganizirali. Takole smo se ob eni priliki zbrali na zbornem mestu. Oče enega izmed udeležencev nas je spremljal z avtom in fotoaparatom, in nas posnel med vožnjo skozi Litijo. V Šentjakobu smo imeli rahle tehnične težave. Tale skupinska fotka udeležencev pa je nastala v Crikvenici. Tam smo prespali in šli naslednji dan na finale dirke. Zdaj pa se vrnimo na začetek te zgodbe. Okrog novega leta pokličem ene par frendov, s katerimi sem še od takrat v stikih, da mi pomagajo pri zbiranju manjkajočih kontaktov. Kar nekaj časa je trajalo, ampak dobil sem vse. Furo sem datumsko tempiral nekako v sredino Junija, podobno kot so bile tudi takrat dirke... In 16.junija 2018, na naš D-Day, smo se zbrali v naslednji zasedbi. Tole je pripadajoča konjenica. Za ruto smo izbrali alternativo. Po zasavski čez Litijo, Bogenšperk, Dvor... v Kočevje. Tam se ustavimo na kavi in poslovimo od dveh, ki morata zaradi neodložljivih obveznosti predčasno nazaj. Nadaljujemo proti mejnemu prehodu (Brod na Kolpi), kjer nas mora žal zapustiti še en par. Na rampi mejne policije pa je moral (neprostovoljno) kolono zapustiti še eden. Imel je nov izpit, po obliki podoben osebni izkaznici, in je šele tam opazil, da je veljaven dokument za prehod meje ostal doma...Nadaljujemo čez Delnice, Gornje Jelenje, Hreljin, Križišče. In naprej v smeri Drivenik, Tribalj pademo direkt iz zalednja v Crikvenico, kjer se fotografiramo na istem mestu kot pred leti... Potem pa prek Kraljevice in Bakarja na Grobnik, kjer so se z avtomobili preganjali in hrumeli neki avstrijci... Tam si privoščimo kosilo in počitek. Vračamo se v dveh skupinah. Eni po ac do Delnic, drugi po stari na Gornje Jelenje... in se ponovno zberemo na črpalki Brod na Kolpi. V skupini pičimo nazaj po isti cesti kot smo prišli, in se v Žužemberku ustavimo še na zadnji kavi. Od tam pa direkt proti domu. Nekih 400 km sem prevozil tiste vroče sobote. Ampak občutek je bil fantastičen. Da smo se po toliko letih ponovno zbrali in odpeljali to furo. Neprecenljivo.

Malo naokrog...

Nah nobena past ni. Lepo piše pesek na cesti (to večkrat skozi celotno delovišče, za tiste ki pozabijo ali pa za tiste ki ga ne vidijo) + delo na cesti + omejitev 40.

Sem razmisljal, da b tudi " solezalko", je tud ze mal v letih...

Včeraj iz Linza preko Steyra in Eisenerza (B115) do St.Michaela pa proti Zeltwegu in čez Gaberl v Köflach in Voitsberg, potem pa preko Steinza mimo Lonča in po stranskih cestah do Arneža, Lučan, Jurija in domov. B115 je zame fantastična, pa tudi ceste okoli Steinza so zelo motovšečne. Vreme je služilo, užitek skoraj popoln. Slike so le v glavi

Forcella Lavardet je tudi ena takih, ki se je dolgo prelagala Pot je potekala skozi Prato Carnico - na sliki je viseči zvon (Pieria) Pot do je vodila čez slap Potem pa čez Lavardet: Če ne bi bil tako zelo zaraščen, bi izgledal tako: No, trenutno od spodaj izgleda tako: Spodaj spoznali možakarja, ki je ravno praznoval 68 let ter 34. na motorju Potem pa na Passo San'Antonio, Maurio in domov čez italjanska brda, da sva obšla nevihto v hribih. No, še prej je bilo treba zapeljati med sončnice

Ker se velikokrat pojavljajo in ponavljajo podobna vprašanja s tematiko: "kje mi priporočate spanje na poti" predlagam, da v spodnji ZEMLJEVID (kdor hoče seveda) vpišete predloge, torej v imenu: nick člana, lokacija-naslov, v opisu pa: www stran, foun, opis, (garaža, ograjeno, hrana, karkoli pomembnega), kjer svetujete spanje. Mislim, da je zadeva zanimiva, saj ne rabiš v takem primeru nič drugega, kot pobrskat po MSju in odpreti zemljevid, kjer koli že si in dobiš takoj predloge. Hkrati je možen izvoz lokacij. Kot primer sem že vpisal 3 naslove. Če bo vsak od nas samo 3 vpisal bo hitro preko 200 naslovov. pa še link do zemljevida: Zemljevid prenočišč Še kratka navodila, če komu ravno ne leži delo v guglovih mapah: 1. klikneš na link in odpre se zemljevid 2. na zemljevidu poiščeš lokacijo hotela, če je hotel že označen na zemljevidu, klikneš z levim gumbom na ikono in dodaj na zemljevid (nato urediš, dopolniš podatke, opis) če lokacije še ni v googlovih zemljevidih pa gori klikneš na ikono "dodaj oznako" in sam vneseš vse podatke (ime, opis, itd) 3. če pa kdo želi zadevo izvoziti pa je na vrhu opcija = izvozi v .kml datoteko, ki se lahko odpre potem v Igo/primo, garmin basecamp itd. in v končni fazi naloži na navigacijo.

Po cesti v gradnji se ne da dirkat, ker šok.

Dobra vaga...

V razmislek: ...ali je to položen že zaključni - fini sloj asfalta? ... če je.... pa če so po njem posuli pesek, je verjetno z razlogom. Ko se zavalja nov asfalt je gladek (z bitumnom zalita površina asfalta) in tak asfalt ne nudi velikega oprijema ...in novi asfalt je na mehak še nekaj časa, sploh če je vroče. Če po njem vozijo čez serpentine več-osni kamioni (šleperji) z zadnjimi kolesi spodkopavajo novi mehki asfalt in ga uničujejo s tem, da površino bodisi spraskajo, ali pa preveč zagladijo. .... ta pesek pa pomaga, da med tistimi kolesi, ki jih zanaša pri ostrih zavojih in asfaltom ni prevelikega trenja in kolesa ne delajo škode v novem asfaltu. ... ravno tako verjetno ta pesek preprečuje še večjo zagladitev asfalta serpentin (kot sem najprej omenil zgoraj) in nekako "popivna" višek bitumna, da ta pesek naredi asfalt bolj abraziven... ..in se mi zdi, ko bodo očistili ta pesek, da bo novi asfalt nudil več oprijema, kot če ga ne bi posuli ...oz. bi kamioni dodobra uničili novi asfalt. ...samo glasno razmišljanje. Lahko da se motim.

Jaz sem pred kakimi 15 leti kupu precej drago vodno posteljo v Lektusu. Ko sem delal v Avstriji sem si za stanovanje kupu v Nemciji (po netu) vodno posteljo 220x200 za manj kot 1000 evrov in ni blo skor nobene razlike. Ko mi je Lektus pred kakimi 2 leti spustila duso sem kupil novo za cca 1200 evrov, vkljucno z doplacilom za luksuz prevleko. Ce mene vprasas se ne splaca kupovat ekstra drago vodno posteljo, ker ugotovis, da so jedra in grelci enaki v tisti za 1000 in tisti za 4000 ojrov, Vazno je, da je prevleka kvalitetna, da imas dober obcutek. Vzdrzevanje pa je res zanemarljivo, le kvalitetne rjuhe so precej drage.

Kul cesta je. Na vrhu lahko zaviješ še na opuščeno smučišče.edino kak plaz te lahko preseneti.

…Nadaljevanje iz teme o Sardiniji. Kot že rečeno, sva se odločila za direktno primerjavo med Sardinijo in Korziko. V enem zamahu. Tako sva na Korziko tokrat prišla po manj običajni poti: S super dragim trajektom med Santa Tereso in Bonifaciem. Najbrž je v ceni vštet pogled na bele pečine Bonifacia z morja. Lepše se res ne vidi od nikjer. Nato sledi prva očitna razlika med Sardinijo in Korziko: Če se na Sardiniji ni nikomur mudilo, je na Korziki precej nestrpnih domačinov, praviloma v majhnih podmotoriziranih avtih, ki se jim mudi neznano kam in prehitevajo povsod kjer je to mogoče pa tudi marsikje, kjer meni niti na misel ne bi prišlo… Tudi lokalni skuteristi imajo svoj pogled na vožnjo. In Yamaha T-Max z Akrapovičem je ena pogostejših kombinacij. Tudi tu sva se odločila za dve bazi, vendar sva kasneje odločitev spremenila, ker naju je en dan zavedla vremenska napoved in tako sva prespala na treh lokacijah. Vreme je bilo v glavnem lepo, s popoldanskimi plohami v notranjosti, le predzadnji dan, ko sva obvozila Cap Corse, je bilo na skrajnem severu vreme bolj kislo, vendar naju ni zmočilo. Na cestah je bilo letos precej peska zaradi pogostih nalivov v pozni pomladi. Tudi živali je na cestah precej, vendar za razliko od Sardinije, kjer srečaš pretežno črede ovac na poti na pašo ter sem in tja kakšno kravo, tu prednjačijo prašiči in goveja živina. Skratka, znakov življenja je na obeh otokih veliko… Še največja razlika med otokoma je urejenost in čistoča. Sardinija je bolj južnjaško smetna, ob cestah ne kosijo kaj dosti. Večina zemlje je v privatni lasti in ograjeno zaradi čred ovac. Korzika pa je resnično urejena (se mi zdi da še bolj kot pred dvema letoma), čista, urejena okolica cest, z ogromno označenimi pohodniškimi turami. Po moje pravi raj za pohodništvo. Tudi narava sama je bolj spektakularna, gore so višje, po vrhovih je sneg tudi v sredini junija. Veličastna drevesa vseh vrst so res impresivna. Omeniti je treba arhitekturo. Korzika ima zgodovino in to je videti povsod. In urbanisti tudi danes opravljajo svoje delo... Ceste na Sardiniji zmagajo kadarkoli, saj so tudi tiste, ki so na zemljevidu narisane z bolj zanikrno barvo dostikrat široke, čudovito speljane in z odličnim oprijemom. Predvsem pa jih je ogromno. Nekako logično, saj je tudi sam otok mnogo večji. In ker sva midva, ko sva na poti z motorjem v prvi vrsti motorista, ni dileme. Z motorjem bova na Sardinijo še šla, na Korziko pa skoraj zagotovo ne več. Seveda tudi Korzika premore veliko kilometrov lepih cest, ki pa so s svojimi kamni namesto ograj, ogromno prosto sprehajajoče se živine lahko tudi precej zahrbtne… Tudi nacionalni šport ne prizanaša nobenemu prometnemu znaku... Nenazadnje pa so tu cene. Če se na Sardiniji iz tega vidika počutiš precej domače pa je na Korziki drugače. Sicer so cene nastanitev še nekako normalne, ko pa se človek usede na pijačo, doživiš manjši šok. Iz računa bi človek sklepal, da je voda tu luksuzna dobrina ne pa nekaj, kar teče od vsepovsod. Pa tole sploh ni najdražja runda. So znali kapučin zaračunati tudi 3,80€… Že predlani, ko sva bila nazadnje tu, se nama je zdelo drago, sedaj pa je to še bolj očitno. Tudi hrana ni poceni, a se pri hrani človek lažje racionalno odloči. Še največji problem je jezik, saj se marsikje niti ne trudijo preveč, da bi ti nekako razložili, kaj boš dobil na mizo in presenečenja tako niso izključena. Tudi v trgovinah so cene večinoma občutno višje, kot smo vajeni. Še najbolj očitno je bilo pri pivu, saj je pločevinka njihove Pietre v Sparu stala okrog 2,50€… Cena bencina pa je bila tokrat praktično enaka na obeh otokih in se je v glavnem vrtela okrog 1,65€ za liter. Seveda ne želim reči, da se ne da preživeti Korziko tudi s relativno skromnim proračunom, kar je nenazadnje dokazal tudi @Dr_Jakob. Vendar si jaz dopust pač predstavljam drugače in primerjam oba otoka ob enakem načinu dopustovanja. Najbrž ni treba posebej poudarjati, da so to najina subjektivna opažanja in nujno, da nekdo drug vsega tega ne doživlja drugače… V vsakem primeru, kljub naštetemu, priporočam obisk obeh. Iz motorističnega vidika pa je zmagovalec, vsaj za naju, jasen…

jurja gor al dol, brez slik (hrane) itak ne vela

Je na delu ceste označeno delo na cesti? Se prav čudim, da niste zagnali takšnega joka in stoka na cesti Idrija - Most na Soči, ko je bil makadam namesto asfalta. Tisto ni bilo nevarno? Aja, delali so nekaj. Ja, na ridah pa ne delajo, kajne. Najboljši je pa vir. Swašta.

Hvala Bogu, da si se potepaško potepou - sm se že ustrašu, da te je garaško garanje poleglo....

sm premislu, to je pomemben šow

Jaz bi dodal še nick, za eventualna dodatna pojasnila in informacije. Nenazadnje tudi zaradi večje kredibilnosti

Pelje pa čez Galičico tudi stara graničarska pot...če si iz pravega testa in z pravim motorjem...priporočam...spustiš se direktno v Ohrid..

Adventure ima mal več ker lastniki povečini ful skačemo z njim

S temi posteljami vas neki lupijo? Postelja navadna z ta trdini nepodajnimi letvicami in čez 10cm "jogi" iz ta fensy pene, ki se poda po obliki telesa. Vse une vzmetne lesene stvari spodaj so dostikrat premehke. Glede sedenja na delu, čeprav sem dokaj pameten imam rad dela za katera sem prekvalificiran, bostveno manj oziroma nič sedenja in gibanje cel dan. Lenoritis akutis je pa zajebana bolezn, ni in ni kakšnega poceni zdravila

Burrel - Bulqize - Debar = nekoliko slabša, ampak slikovitejša SH-6 - za masirat rit je super, pa oči na peclje, luknje, kamioni, pesek skale drugač pa zelo adrenalinska…. vsaj dolgcajt ni sam ne zdej hodit k bo cel teden scal v makedoniji…. ah ja

Res lepo tukaj gor!

Danes sem malo testiral elektroniko sunka in šolal na Vršiču ( še vedno porazna cesta, razen dela, ki so ga preplastili) Kolesarji pa...ok razumem, rekreacija, samo po taki cesti silit gor in delat gužvo... Mangart pa brezplačen danes in spucan do zapore...dalje pa samo najjaći Na Predil nesreča motorista iz črede, lahi tam vozijo, kot da je steza.

Temperature so idealne

Tri dnevno potovanje, ki sem ga (bolj ali manj podobnega) dvakrat preložil in mi je bilo zato veliko prevroče. Ampak hej! Odpreš čelado, odpreš plin, pa je življenje lepše dan 01: Cesta 919, od Starega trga do Učakovcev (kosilo pri žlahti me je že čakalo na mizi), je čista ludnica. Gladka in čez teden prazna. Do Ogulina AC, potem pa po 3256 med Kamenico Skradniško in Slunjem. Cesta je OK. Malo bolj počasi je šlo, ker je bolj ozka in zavita, ampak bp. Razlog je bil obisk Robinzon kampa na Mrežnici. Delajo, urejajo, zgleda zelo obetavno. Dva čika in ena kokakola v Slunju, pa sem imel tri nove fotke. Bi si lahko vzel več časa, da bi si pogledal še kakšno reč, pa sem rajši odbrzel naprej. So me čakale večje zanimivosti. Sledila je cesta D1 do D217, ki te pripelje na D504 in v Željavo. Tri fotke, par besed z belgijcema in popotna navodila paru iz Andore je bilo dovolj, da mi je zakuhalo. Mejni prehod, M5 in Bihač. Nameraval sem švercati tobak, zato sem se podal na lov po trafikah. Kupil sem ga na pumpi, ker v trafikah nimajo iskane robe ... Dobil sem se z gazdarico, razkazala mi je hišo, račun sem poravnal takoj in že odbrzel pogledat Štrbački buk. Cesta M5 je super, v Dubovski zaviješ na R408 do Orašca. Tudi super. Potem se pa po makadamu prekladaš do slapov. 10 km slabega makadama, obup za več sledna vozila. Štrbački buk te pričaka stisnjen med hribi, z izredno čisto Uno in v popolni samoti. V nasprotju s Plitvicami, kjer je milion turistov na dan, tu ni nobenega. Park je zelo urejen, sprehajalne poti so stabilne, široke in nedrseče. Razgled na reko je nenormalno dober Celo uro sem bil čisto sam. Ne moreš verjet ... Slapovi so pa ... ah ... Slapov je še več, razgledna pot je še daljša kot do tu, ampak hej ... pojdi si pogledat! Nazaj po istih cestah, direkt v restavracijo Sunce, na večerjo. Točka spanja tega dne je zabeležena tukaj, dve fotke zunanjosti hiše, ki jo dobiš za 15 €, so pa spodaj. dan 02: Kofe sm si skuhal v hiški, ima gazdarica vse pripravljeno. Pito sa sirom i jogurtom poješ pri obcestni pekarni. Zanesljivo najboljši zajtrk. Tega dne sem jedel šele ob sedmih zvečer v Karlobagu. Prej pač nisi lačen, če se nabašeš s sirnico navsezgodaj. Po M11 do mejnega prehoda Užljebič. Tam za ovinkom je. Spodaj Una. Po res zelo lepi cesti 218 mimo spomenika padlim za slobodu ... ... in mimo Donjeg Lapca ... ... na križišču sredi ničesar zaviješ desno za Dobroselo. Če si mona, kot jaz. Pokrajina je fenomenalna, ampak cesta je pa obupna. Kr vidiš tablo 'oštećen kolnik 20 km', pol veš, da lahko čakaš na luknje, k še Fergusonu nardijo probleme. Ampak je pa lepo ... Po D1 v Gračac, kjer spijem kafe in liter vode. Nadaljujem po magistralki D27 čez Velebit in hitro za prelazom zavijem levo na 6027. Pri drugem smerokazu za Kudin most, sredi zelo majhnega naselja, zavijem desno in odmotoriram do konca asfalta. Tam pri hiši, kjer prodajajo kozji sir in med, pustim motor in opremo. Sledil sem poti in markacijam in se spustil dol, v globel, da vidi to Kudino čudo. Legenda pravi, da je mladenič Kuda zgradil most čez Krupo, da si ne bo močil nog, ko bo hodil vasovat ter da bodo svatje lahko prešli reko, ko se bo ženil. Očitno v sposobnosti svojega vasovanja ni dvomil 20 min dol in pol ure nazaj, po soncu in vročini. Majku mu Kudinu ... Najprej se ti odpre tale razgled. Mosta še ni videti, skriva se na levi, za tem grebenom. Potem ga zagledaš (in vidiš, da si še daleč stran ...) Končno se sprehodiš po njemu in vidiš, da je na drugi strani drevo, ki nudi malo sence Takole izgleda to čudo Kudino K motorju sem se vrnil po pol drugi uri, moker totalno in zmatran malo manj totalno. Ma bi šel še enkrat. Prvo senco, ki sem jo videl, sem izkoristil za pavzo pred soncem. Tunel ceste, ki vodi do črpališča, je bil več kot primeren. Naslednji cilj je bil kanjon Zrmanje in Pueblo Winnetou. Po D27 in D54. Opravljeno, pofotkano. Sledil je naskok na Velebit, kakor ne bi pravkar prišel čezenj. Ampak ta prelaz ni bil mačji kašelj, kakor oni prej. Ta se imenuje Mali Alan. Do Tulovih gred je super, na ono stran, v Sveti Rok pa pizdarija. Gozdarji pospravljajo gozd in je po makadamu ostalo neskončno veliko ostankov sečnje. Ta lesno-šodrasta ludnica je trajala nekaj kilometrov in ni bila prav nič zabavna. Zavil sem torej na cesto 5166. Do začetka makadama, nad tunelom Sveti Rok, je zelo zabavna. Okolica pa ludo neviđena Tulove grede, kjer moj rdeči brat Vinetu igrati v film Od Svetega Roka do Gospića po D50, ki je cesta, na kateri zagotovo dobiš čb fotko, ki ti jo priporočeno pošljejo domov. Čakam V Gospiču se nisem zamujal, ampak takoj zavil levo na D25, na Tereziano. Do prelaza na Baškim Oštarijama je zelo hitra in lepa. In prijetno hladna. Nemudoma se znajdeš na prelazu, 900 metrov nad morjem. Kar sledi, pa je: - 17 km ovinkov zelo dobrega asfalta - izjemen razgled na Pag (škoda, da ni na Pagu ničesar za videti ... ) - z vsakim kilometrom vse višja temperatura Zelo zadovoljen sem se v Karlobagu najprej zabrisal v morje in potem na pojstlo. Odpočil sem si ob steklenici pira in fuzbalu Zvečer sem skočil še na večerjo in se sprehodil po rivi, da je hrana našla pot do debelega črevesa dan 03: Navsezgodaj zjutraj, ko so še vsi v Karlobagu spali, sem še zakurblal motorin in se do Senja ustavi zgolj za tole slikco. Sonce je pravkar osvetlilo Rab. Čeprav sem prekinil vožnjo po skoraj prazni jadranki, sem to pač moral fotkat. Nad Bakarcem sem zavil iz AC na D501 in potem na D3 in pred Delnicami na D32. 80 km čiste perfekcije! Tole Omladinsko sem sproti škljocnil, tako, za spomin Do doma po vsem znanih cestah. Mi je blo fajn in sem vesel, da so me doma 'spustili iz ketne'. Ker sem prišel nazaj živ, bom lahko še kdaj kam šel, so rekli. Lepo, sem dodal jaz Še video iz Štrbačkega buka: _DSC0045 video.mp4

Dobro bi bilo, da se vnašajo samo lokacije, s katerimi ste bili res zadovoljni, so motoristom prijaznne (motor na varnem) in jih res upate predlagati tudi najboljšim prijateljem, ne pa vseh, v katerih ste kdajkoli spali...

ups .. blo je cca 3900

ti sam zračunaj kolk € pjuneš tedensko za bencin. Gume se kupi, tam, kjer ti je všeč vulkanizer, kjer delo opravi kvalitetno, od pravih navorov, do kontrole ploščic, podmazanja puš....

Da ne berem vsega.. a je kdo jahu? Drugače je 38 strani stran vrženega diskovnega prostora na strežniku.

V svetovnem merilu, je dirka je resna toiko, kolkor resno jo jemlejo velike firme. Če KTM sam dirka prot trem KTMjem, pa VW sam pol so njihovi nastopi bol revija kot resn, konkurenčn boj. Par let nazaj, noben ni mogu ujet štrom motorjev, pol multistrad...vsak k mal vloži, zmaga. pa ne bi rad nč uzel nastopajočim, boh ne dej. še zmer mi je Vatanenov napad na goro en najbolših ever promo filmčkov.

Simpl je še nartabolš..... Loceni jedri, razlicno kolicino vode, razlicno temperaturo. Vzdrzevanje je res preprosto, resnicno. Moj ima tudi tezave s hrbtenico, pa se fizicno naporno sluzbo ima in prav tako ima vsaj za 50 % manj tezav z bolecinami v krizu. Meni osebno je postelja najpomembnejsi kos pohistva raje vozim star avto, kot da spim v slabi postelji. Vsak se sam odloci za prioritete v svojem življenju. Vodna postelja edino naj ne bi bila primerna za srcne bolnike. Razlog ker se v njej manj obracaš. Ali ta trditev drzi pa nisem cist ziher.

Mam pletene zavorne cevi in original ploščice (še vedno prve). Ploščice samo original, ne splača se šparat na aftermarket ploščicah, ki ni nujno, da bodo delovale dobro.

Dohtarca, moja najraje spi kar na meni, sem s svojim maščobjem vreden več kot ta drobiž za vodno posteljo No, da nau samo hec, midva sva se tud odločala kaj vzeti in je zadeva res hudičevo draga, če šteješ še vzdrževanje.

In tako se zacne zasvojenost s to odlicno cesto

na privat še en vtis, kamera gori

Torej tako: dan 01, meja s HR - Štrbački buk - modra: meja - AC - roza: AC - Ogulin - zelena: cesta 3256, med Kamenico Skradniško in Slunjem. Cesta je OK, okolica je super, hlajenje v Mrežnici je zgledalo mamljivo - roza: Slunj - Ličko Petrovo selo. Prometna tranzitna cesta, sicer pa hitra in lepa. Okolica? Nimam pojma, je šlo preveč naglo - temno zelena: Željava - Bihać - restoran Sunce. Nujno zlo. - rjava: M5 in R408. Perfektne obe. Makadam do slapov pa ni najboljši. Pa cca 10 km ga je. --- dan 02, Bihać - Karlobag - oranžna: M11 po Bosni, D218 po HR. Super cesta, super okolica - modra: še vedno D218. Na križišču za Dobroselo do Bruvna. Pokrajina je fenomenalna, cesta je pa obupna. Ampak bi šel še enkrat, tam mi je blo res lepo. - oranžna: Bruvno - Gračac, D1. Cesta državnega pomena, bp. - oranžna in svetlo modra: Gračac - križišče nad Obrovcem (preko prelaza na Velebitu, ki mu ne vem imena). Cesta je postrgana. Fuj. Okolica je za 10+. Ko bo tu nov asfalt, po pa D27 fenomenalna cesta. - zelena: Kudin most, 6027. Sicer lepa ampak ozka in zelo počasna, ker rastje iz obeh strani sega nad cesto. Ne vidiš nič. - rjava: Pueblo Winnetou - konec asfalta nad tunelom Sveti Rok, D54 (magistralka, kjer te odpihne če piha burja) in 5166 (simpatična, ovinkasta, ozka, vendar urejena) - vijola: makadam. Nisi še bil? Moraš it. Me boš potem preklinjal - rumena: moraš it po tej, ni druge, do Svetega Roka. - svetlo modra: Sveti Rok - Gospić, D50. Cesta za doseganje hitrostnih rekordov. Predstavljaj si, da so tam 3 kamere na kilometer, ker če ne se boš ubil ... - zelena: Gospić - Karlobag, D25. Prvi del je klasično lepa vzpenjajoča se magistralka, z dolgimi ovinki, drugi del, za Baškimi Oštarijami sem pa zgoraj opisal tako: - 17 km ovinkov zelo dobrega asfalta - izjemen razgled na Pag (škoda, da ni na Pagu ničesar za videti ... ) - z vsakim kilometrom vse višja temperatura --- dan 03, Kraljevica - meja s SLO - zelena: AC odsek, izhod na prvem izvozu, na D501 - oranžna: D501. Vzpenjajoči se biser! Čudovito! - zelena: D3, do Delnic. Državna cesta, skoraj popolnoma v gozdu, zelo lepa in ustrezno hitra, le od Omladinskega jezera (jezero Lokve ali Lokvarsko) do Delnic jo semaforizirano popravljajo tri ali štirikrat. - roza: Delnice - meja, D32. Čudovito vijugasta, zelo gladka, prazna, perfektna. Kar traja in traja in traja ... super! Evo. V prilogi še tri datoteke, katere sem opisoval zgoraj. dan 01.gpx dan 02.gpx dan 03.gpx

...bila povabljena testirat nove "šalčke" ... ..like it ...

Sem mislu da je že konc .....bo treba spet štrudl delat.....tokrat češnjevga