Dvorana slavnih

KawaPawa³ na Stelviu Zdaj pa spijo (po 780km) v garaži v hotelu na prelazu Bernina Se morejo spočiti, jutri nova runda prelazov

GG ali Veliki Klek 16-8-2018 V planu že 3 leta. Rekel sem ji samo:"Ali greš z mano, ali pa grem sam! Izberi..." Najhujše je bilo jutranje prebujanje. Jaz s tem nimam problemov... Štart ob 5:15 iz Kopra. Kava v Postojni na OMV, potem pa na AC do Jesenic. V Kranjski Gori napademo najboljšega soseda, čez pol ure pa polovico že pohamsamo z lepim pogledom na progo pokala Vitranc: Potem pa naprej čez Korensko sedlo, na avstrijsko stran proti Arnoldstainu, kjer smo zavili na cesto 111 proti Hermagorju. Tam smo na ÖAMTC kupili dnevno karto za na Veliki Klek (22€ na motor) in nadaljevali proti Oberdrauburgu.. Nadaljevali smo po cesti 100 do Dölsacha, kjer smo zavili na cesto 107 do vstopne točke(redna cena je 26€ na dan ali 45€ za 30 dni), malo prej prehiteli neuradno odpravo MS na GG in se po njej vzpeli do famoznega Hochtorja: Malo smo poslikali malo pretegnili noge, potem pa čez dva krajša tunelčka odvijugali do izstopne točke na drugi strani. Tam smo obrnili in se povzpeli nazaj, ter zavili na razgledno točko Edelweissspitze. Čudovit razgled, redek zrak in dobra družba. Odkril sem, zakaj ni nikjer nobenega svizca... Čez dan so vsi na polici v štacuni na Planinkini špici, ponoči pa zavijajo čokolado... Ogromno ljudi, ogromno motorjev, avtomobilov. Pedalogonce bi pa najraje.... Tudi stari Puchi niso imeli težav: Na sprednjem sta se pripeljala dva! Vreme je bilo enkratno, 23°C 0b 13:30 uri. Oblačkov ravno prav, da ni bilo sonce premočno. Tu smo pospravili preostale dobrote najboljšega soseda dobili družbo se pozdravili in se odpravili proti Kaiser-Franz-Josefs-Höhe. Ogledali smo si še starega in novega vw hrošča ob 17:00 se pa ogled muzeja zaključuje.... in se počasi odpravili domov. Ker so eni strašili z dežjem, sem za vsak slučaj rezerviral trajekt... Nazaj grede smo se ustavili še pri slapu Jungfernsprung. Hudournik ima ime slovenskega izvora Zopenizenbah(zopenize naj bi pomenilo stopnice, oz. stopničas slap) Za prvim slapom pade voda 130m v globino na spodjo polico. (od tu ime)... Vračali smo se po isti poti saj smo bili relativno pozni... Ko smo si vmes pretegovali noge, so nas opazovali palčki. In to z drevesa... Že v mraku smo se ustavili v Kranjski Gori na večerji, kjer smo zaman čakali zamudnike, da bi jim plačali kavo... Kasneje sem zvedel, da so bili eni že doma ob tej uri... Naslednja postaja je bila na Ravbarkomandi, kjer smo si pretegnili noge in srečali naše prijatelje z DARS-a Postojna. Tam smo se tudi razšli, polni lepih vtisov s čudovitega potepanja po avstrijskih hribih. Nabralo se je 785 km, doma pa sva bila ob 23:30. Utrujena in zadovoljna. Za take dni se živi... Srečno na cesti, C eagle PS: povprečna poraba je bila 4,5 l/100km dva na motorju, dinamična vožnja.

Sel en krog in sem ful slikal ... Klaviature ob jezeru Roadkill Pesek Itak spet prazen rezervoar.

15.4.2018 Turčija(Highwaj Otel) -Iran(hotel Shahryar) cca 1300km Zvečer sem tepec spet tapkal po founu , namesto,da bi počival. Spala sva cca 7h ,moram reč,da sem se spočil. Da vam ne nabijam kako sem vstal, pa pojedu, pa pokaku ,pa umil zobe in ass bom napisal samo običajen jutranji postopek . Prižgem SPOT ,zajahava in že sva v muvu....štart cca 8:30h Na motorju si prižgem radio,ker CD mi gre že pošteno na jetra,včeraj eno te isto dokler ga nisem fuknu stran ....Vesna me bolj čudno pogleda , itak pa pozna moje muhe. No point je,da vrtijo samo cigu migu turške tralala, ustavim , (sem vam včeraj napisal ,da imam prepovedane snovi)potegnem iz kovčka domačo tunko , po domače svinjsko mast in namažem anteno. Večkrat me vprašajo kaj je naslednji načrt za noro avanturo,kam se v prihodnosti odpravljam.Moj odgovor je :"Najboljši način ,da spoznaš svojo prihodnost je,da jo ustvariš sam" marsikdo ne razume kaj čem povedat. Spakiram se ,da poberem cunje,ki jih več ne maram ali pa so dotrajane.V vsakem mestu pustim svoj spomin ,usrane gate,smrdljive štumfe, ko pridem domov je motor prazen,kot da sem s sabo vzel samo MasterCard . Fotografija sledi,poleg pa recikliram tudi steklo Underberga. Špediterji bojo vedli,kako je ,ko se zjutraj naješ in greš proti soncu, veke ,kot ,da bi imele tono,še dobro ,da Vesna zaspi in z čelado prbije v mojo,da se zbudim še sam. Gume mi nevrjetno pobira,saj je zunaj mrzlo,podlaga mrzla,gume pa delane za težke krave,tud trde , ko Obeličevo. Jih dobro lupi, sem že v strahu za kakšno dramo. To pot mi je živce kravžlala lučka za gorivo. Na takih poteh grem na petrol ,ko imam še za 100km plusa,tako tudi tokrat. Pridem na prvo pumpo ,pa mi pravi "mister problem" ok si mislim razerve je dosti in grem na naslednjo,ne rabim se ponavljat ,na štirih pumpah zapored "mister problem" fak of si mislim in pridem na peto s hlapi, sreča se me kar drži,tako premagujem v življenju lahkomiselne odločitve...sreča. Jaz sem bil vesel ,tam zaposleni še bolj,takoj slika in vljudnostno gučanje,čeprav itak nisem pol kurca razumu ,kaj lapa. Glavno,da je bilo veselo. Tega mi ni noben povedal glede Turčije,nobeden s katerimi sem bil v kontaktu,sam imajo po večini GS-e, te pa skoraj ne tankajo,njim gorivo med vožnjo dela, hec ,da ne bo kakšne zamere,sem bivši GS-ovec.Piha tak, da naravnost vozim postrani , kar priča tudi fotografija, dodaš še nadmorsko višino in imaš erotiko na kvadrat . Še par fotografij iz poti .... Ko grem mimo Kargina,sonce tone z njim pa tudi temperature. Zadnjih 500km sem praktično skoz nad 2000nv....vam povem brrrr vseh 500km pa so bile temperature od 0 do 3stopinje. Gretje sedežev in ročk vse na full. Turčija je lepa tudi v tranzitu,ceste so gut,narava lepa,ljudje prijazni. Ponoči je jeba , mraz in oprijem pnevmatik je katastrofalen . V Erzurumu,Olimpijskem mestu se ob 22h ustaviva in grejeva v lokalni oštariji. Pojeva neko čorbo in piči na mejo. Tukaj sem bil že pošteno na rezervi , sem mal kinku pa mal jedu .... Pred mejo se v temi ne vidi gore Ararat jbg tud za nazaj jo tud ne bom ,saj se vračava na drugo mejo. Na Iransko mejo prideva ob 1h zjutraj,mejo prečiva nevrjetno lahkotno,v pol ure sva v Iranu,tiste jastrebe za pomoč pri dokumentaciji,pa prefinjeno odfukam jujuhuhu Hotel najdem 500m od meje in parkiram v jedilnico,ja prav ste prebrali jedilnica . Ko prideva z VeSna v sobo se oba treseva ko polita cucka,vse mi pada iz roke , tak sem trd da še školjko poščijem. Soba taman za mene električarja in to je bil tudi edini hotel, v katerem se nisem mogel skonektat preko VPN na internet. Vrjetno bližina meje , kdo bi vedel . Evo, v dobrih dveh dneh sva v Iranu, dopust se lahko začne, govorili so mi , da je nemogoče . Lp

Pišče izpod peke...

Dons mal na Plominko pa na Kamenjak, kjer sem bil nazadnje pred 22-imi leti. Štala kakšna je zdej tam guzva. Vroce pa za popizdit. Pa od kdaj majo v Postojni na OMV vodo v 2,5 deci flaskah? B4D559AA-E9A1-4CE2-8B83-60C752D28875.MOV

Na Mangart čez Vršič...ker je u hribih bilo hladno se je bilo treba jit pogret še v Koper Super turca... lepi vtisi

KawaPawa³ spet v garaži po napornem dnevu...550km. Malojapass, Passo dello Spluga, SanBernardino, GotthardPass, Furkapass, Sustenpass, Oberalppass, Passo Albula in parkirat na Passo Bernina

Mal offroada

Po dokaj kratki noči in zgodnji budilki, je bil čas da zlezem iz postelje. Nevem če bi temu lahko rekel postelja, jogi kot deska, vzglavnik pa ni bil kaj veliko mehkejši od kakega cigla... Prva stvar na sporedu je bil obilen zajtrk, saj nisem vedel kako bo potekal dan, ter prevzem GPS-a, ki je bil deležen čistega izbrisa. Zdaj pa hiter skok v opremo in do motorja, ter zadnje priprave pred štartom. Na večernem brifingu smo se skupinsko dogovorili, da nebomo štartali po številčnem vrstnem redu, ampak ko bo kdo pripravljen, bo pač štartal in se mu ta čas zapiše na time card. Tak dogovor je padel zato, ker nas je bilo letos kar veliko novih, nekaj z preveliki motorji (1200GS) ter nekaj hudo dobrih voznikov. Seveda sem bil zaradi navdušenja, med prvimi na štartu Pred tem pa še obvezno poziranje z motorjem: In pa Koroška naveza, oba na RFS mašincah, Mitja z 03 525 in jaz z 06 450. Se pa tudi lepo vidi razlika med fiksnim stolpom in "Dakar" stilu maski ter moji Rally Lite verziji. Oba uporabljava isti MXC 13l glavni tank. Kmalu je bil čas za štart. Le-ta je potekal v dvojicah in 30s intervali med vsako dvojico. Par minut napetosti in bil je čas, 3... 2... 1... Go go go.... Pa sva se podala na pot, proti novim izkušnjam, neznanim terenom in prigodam. A glej ga zlomka, na točno 1km meni ugasne motor o.k. zgrešil sem prestavo, se tolažim, a motor ne vžge in ne vžge... Aja, naj še povem da sem tik pred odhodom ugotovil da je moj novi akumulator fuč in sem celoten reli motor vžigal na "kurbl" klasika... No po cca 10min mučenja motor končno vžge, meni nič jasno kaj se dogaja z mašino, samo peljem naprej. Na začetku nas je roadbook peljal čez zelo hitre travniške kolovoze z ogromno skritimi kamni in luknjami, je bilo kar napeto, težišče čim bolj nazaj, da je belanca lahka in upat, da ne zadaneš kaj velikega. Travniki se hitro prelevijo v strmo kamnito in ozko trakstorsko stezo, kakega tomo-vinkoviča bi spravil skozi, kaj več ziher ne Po nekaj serpentinah, motor spet ugasne... U 3PM...... Ka taj zdaj.... Preklinjam pod čelado, motor, KTM-a, reli ni da ni, skor bi mi razgnalo čelado... 8 mescev šravfanja in priprav motorja, zdaj pa na prvih 15km 2x obstoji..., malo je manjkalo da bi ga na licu mesta zažgal.... Po dobri minuti stanja, čeprav se je zdela kot da jih je minilo deset, mi pa motor pokaže kaj ga muči, in da dimni signal iz hladilnikov. Jao, budala, pozabil sem mu vklopit ventilator... Vklopim ventilator, počakam 5min in skočim na kurbl (oz nožni zaganjač za tiste, ki pozajo samo čudežni gumb ) motor vžge v prvo, super, 1 dol, naslednje 3 gor in že drvim za ostalimi. Nažalost sva se z Mitjo zaradi mojih tehničnih težav ločila, in jaz nebi bil jaz, če ga nebi poskušal ujet. Ostal sem sam, bogu za hrbtom z nekimi puščicami in številkam na rolici papirja, kaj boš v taki situaciji drugega kot pa gas do konca in gremo, nekam bom že prišel. Po nakaj hitirh kilometrih ujamem enega izmed udeležencev na njegovi Hondi 998 Rally. Gre za hudo predelavo CRF1000, ki še ni zaključena. Med vožnjo je adrenalin naredil svoje in prehitim modela na 998 Rally... Zvok dvo-valjnika in akrapoviča za seboj je bilo dovolj da sem peljal bolj hitro kot pa je varno, in za nekaj časa sem pozabil da vozim maraton in ne šprint. Glej ga zlomka na skalnatem spustu izgum prednji del motorja in se zvalim med skale, s kotičkom očesa vidm da je nekaj letelo mimo moje glave... A je++ ga,... tudi to je del relija, se poberem, ugotovim da sem cel, kolega na 998 Rally ustavi, pobere moj GPS in nekaj ostalih kosov, ki so poleteli z motorja. Ča je da se umirim, naj gre on spredaj, mu bom sledil. Izkazalo se je da Mato zelo obvlada svoj motor in vožnjo, tako da plan s sledenjem se ni dobro obnesel, kar naenkrat sem bil spet sam, z zvitim navigacijskim stolpom vozim na slepo. Po dobre pol ure vožnje, ugotovim da nekaj ne štima glede terena in trase... Čas da ustavim, poravnam navigacijo in ugotovim kje zaboga sploh sem... P.S.: Vezice so tvoj najboljši prijatelj na terenu, jaz jih imam cel šop zvezanih kar na zgornji del leve vilice Hitro ugotovim da nisem več na roadbook trasi. Med ugotavljanjem na GPS-u kje sem, se mimo pripelje trojica na, ja spet, HONDA CRF1000. Izkazalo se je da sem nekje zgrešil en levi odcep in pristal na trasi ki so jo imeli fantje na velikih endurah za obvoz težjih delov. Ker vožnja kotra smeri trase ni priporočljiva in je zelo nevarna, sem se podal po rdeči črti na GPS-u. Po nekaj dolgih in dolgočasnih kilometrih na GS makedamih se končno spet vrnem na roadbook traso in med manjše motorje ter težje terene. Kar hitro me je roadbook speljal z makedamov na ozke kolovoze in single traile, užitek na vrhuncu, tukaj sem se počutil še najbol domače. Ozko, strmo, tehnično z nekaj drevja vmes da ni dolg čas, kot na naših koncih, takrat ko sem še vozil "hard" enduro. Po postanku za tankanje in hitro čokoladico sem se spet podal na pot z Mato-m na 998 Rally a kaj ko sem na hitirh makedamih spet ostal sam. Vrstile so se mi ena navigacijska napaka za drugo... najhuje je bilo, ko sem se pognal v breg po zelo skalnati stezi, pravi rock garden, roke so trpele kot še nikoli, a najhuje je bilo ko po 8km vzpona ugotovim da sem na napačnem vrhu... spusta po skalah se nisem veselil... Kmalu pridem nazaj na pravi tulip po roadbook in srečam modela na 701 z Noamd kitom, ni bil med najhitrejšimi, je pa imel navigacijo naštudirano tako da sem se odločil da sledim njemu, saj se še komaj držal motor. tukaj je motor bolj vozil mene kot jaz njega. Sledili so blatni travniški hribi in ravnice. Teren za uživat s fenomenalnimi razgledi, kar hitro se mi moči povrnejo in prehitim modela na 701, saj sem imel tempo malenkost hitrejši, ampak ker vem kako je biti sam utrujen in izgubljen, sem vozil tako da sva si bila v vidnem polju. Na eni hitri ravnici za malo večjo blatno kopeljo, modlea od nikoder... Počasi se peljem v nasprotno smer do dotične blatne luknje, kjer najdem 701 na boku, dele čelade po travniku in njega ki se poskuša pobrat. Zgledalo je zelo hudo, A po hitrem pogovoru, je bil on ok, čelada je pa neka modularna snap-on zadeva in ob najmanjšem trku vse odleti (vizir in senčnik). Pobereva kravo od 701 ki je ležala v blatu zaradi E-09 gum, on malo zadiha, jaz pa škljocnem najleše slike dneva Od tukaj do cilja je bilo še samo 15km, ki so mini brez drame. V bivaku pa kr hitro srečam Mitjo, ki je že navezal stike z natakarji, ni ga boljšega kot domača rakija na račun hiše po napornem dnevu. Aja, pa še to, ko sem seštel kilometre, sem jih zaradi navigacijskih napak naredil dobre 50 več ko pa jih je bilo v roadbook-u Tuš, briefing za dan 2, barvanje, večerja, pivce, malo spanja in že je bil čas za Dan 2 na Bosnia rally 2018 Slike media team-a z eventa so na voljo na FB strani relija in na osebnih straneh obeh fotografov.

Zacel letni dopust in glihkar spakiral...jutri jo odpujsam proti skotski, cilj je john o'groat tam kjer so startali v dokumentarcu Long way down :). Nazalost samo avion+ rent-a-car iz Manchestra. Ni cajta gor rint z motorjem . Bom ksne slike prilimal ko bo.

Komot zaradi prevelike hitrosti spregledaš kamion. Ga je on mulo, ki se je aprila ubil na naši cesti z motorjem. No, tehnično gledano ga ni spregledal. "Samo" časa mu je zmanjkalo odreagirat, ker je razdalja za reagiranje nekoliko relativna glede na hitrost. Sicer je pa vedno isto. Enega Marqueza smo umirili, en se je umiril sam (v zadnjem delu kamiona). Smo pa fasali Senno v razmajanem Cliotu RS, dva dni nazaj je 'prijazni radar' pokazal 'samo' 111 km/h na cesti sredi naselja. Ker je enkrat nobenkrat se more vsaj parkrat na dan zapelat gor in dol, v večernih urah verjetno še dodatno opogumljem s pivom iz gostilne. Verjetno razmišlja isto kot ti - zaradi hitrosti že ne more iti dosti narobe, de. Na njegovo nesrečo imamo registrsko in bojo lokalne policijske patrulje posebej pozorne na kretena. Takle mamo... spraviš k pameti enega kretena (ali se sam izloči iz prometa) in ti vesolje pošlje drugega, boljšega kretena.

Lej ga firbca Globok dihat, da se fajn pluča razvijejo

Brez slik ne velja Kakšen je pa recept za dobre joške?

Vse za dobro rit Gremo na Veliko planino

Sel en krog. Dez ni bil napovedan, zato nisem imel valda nic deznega sabo. Nikjer ni padalo vec kot pet minut, mene je pa eno uro pralo. Doma sem pogledal radarsko sliko in animacijo, pa sem se zgleda pod edinim deznim oblakom vozil.

Pa da vidim, kaj za moj dnar vozš ... inšpekcija davkoplaćevalca

Tud najboljsim se zgodi

V 21.stoletju

Malo razvajanja... na Korčuli...

Puranji zrezki jah, sej vseen kuko je narezan, važn da u rit pade

Če ste bli pr gradiškovih,so se pukvarl jih bo treba u roke uzetpremau ucverkou

Kva maš to neki čudnga.......pa paradajz kr s skero nasekan

Študiram če bi reku : Ups, pardon

Pol jest ne smem prevec u hribe hodit.... ker jest mam ze zdej lepo rit.... pol bo že kicasta..... Evo slike.....

Realno nimas kaj pocet gor vec kot enkrat. Pac da dobis nalepko za kufer.

Približno po moji načrtovani poti (brez Pontebbe in Nassfelda, ker smo prej odvili proti severu). Menda smo se od meje naprej peljali po Ziljski dolini (tako nekako je bilo rečeno). Vodenje na tem ravninskem ravninskem delu je prevzel @luxsa (hvala!). Opis poti naprej pa je zelo enostaven; (Großglockner-Hochalpenstraße) od mitnice do mitnice in nazaj, vmes pa še na Kaiser-Franz-Josefs-Höhe. Za nazaj pa je imela glavno besedo teta iz telefona. Sicer se večkrat skregam z njo, ko nimam pojma kje domov pa ji le prepustim vodenje (dokler me ne usmeri kam na kakšno gozdno "vlako" ). Tokrat je šlo brez zapletov (preko Korenskega sedla nazaj). Domov smo prišli brez bojnih ran in pomoči helikopterja. Šnopc pa je ostal za nove podvige. Opozorilo! Severna stran (od mitnice proti Edelweißspitze) je na doooolgem odseku polita z oljem! Previdnost ne bo odveč, če se kdo podaja gor. Vzdrževalci cest so se nekaj trudili s posipanjem absorbenta, dvomim pa, da so posipali cel odsek, ker je polito res na dolgo. Ni naša krivda, naši keten oilerji so še vsi izpravni. Levi pas in poln gas.... levi žmigavc pa lahko skoraj pustiš prižgan. Mene gužva ni motila, ker nismo šli dirkat na čas. Za avtobusi se nabere malo daljša kolona, ostalo pa enostavno obvožiš.

Sem vas cakal, ko se ni blo oblacka.. 9:15 prazno, potem pa vedno vecja guzva..

Prvo napišem za vse moraliste. Pišem spakedraščino in ,če komu ne paše skrolaj dalje. Potopis pišem iz svojega zornega kota in uspel je z mojimi žulji,zato,če kdo želi zgodovinska dejstva in razlaganje zgodovine naj se obrne na google,pišem ker lahko in predvsem zame,da ne pozabim ,sem bolj dementne sorte..... No pa začnimo z zloglasnim petkom ,takole je bilo.... 13-14.4.2018 Ljubljana -Highwaj Otel,cca 200km pred Ankaro. Prevoženih slabih 1800km Plan sem kuhal že približno pol leta in bilo nas je več,a kot ponavadi ostanejo na koncu en ali dva pacienta. Tako sva se z Vesno odločila izpeljati plan sama . Na motorju nisem bil od 25.12.2017,ko sem šel v Dubrovnik. Po tistem sem se v službi ponesrečil in zjebal križ a kar te ne ubije te orenk sfuka,vsaj tako je bilo pri meni vedno. Za silo sem se sestavil ,uredil potrebno dokumentacijo,ki je bila roko na srce veliko manj naporna,kot pridobivanje lanske Ruske in Beloruske vize ....da se ubiješ. Zbral informacije starih mačkov in se odpravil v neznano. Petek 13. je kot nalašč za takšne podvige. Ker sva imela oba rajzenfiber sva bila pokonci že ob 3.30 zjutraj. Jaz se brijem ,Vesna pa tudi,samo različna območja Sam pri sebi si mislim, hudič babji,kaj se poliraš, če boš skoz v rjuhi zavita,ampak nej ma veselje,jaz jo ljubim ,tudi kosmato... Oba sva morala še do 15h v službo potem pa takoj na pripravljen in natovorjen motor. Na cesti z nama je vaga pokazala nekaj čez 600kg ,prava težkokategornika. Prejšnji dan pa sem ga prevzel na servisu,naredil 5km in spet crkne Abs,ma da mu j..... na servisu so korektni ,sam pa vem ,da ima kljuse že 120kkm od tega kar nekaj soft off roada po Maroku Skoz nekaj hoče od mene,ne vem, če res ne bom nazaj kupil Japonca,tist k se pokvari ga fukneš stran in kupiš novega.....ups.....Underberg prijemlje. Kje sm ostal.... Aha....ob 16h kreneva iz Ljubljane in kot se spodobi mora biti motorist požegnan .V Ivančni me je že napralo,za srečo vrjetno. Vesna bolana že cel teden . Kašlja ,kot star dimnikar. Sam še to se mi sredi poti manjka,da začnem verglat še jaz....pa saj je logično petek 13. Se pa vlečeeeee..... Ob cca 21h sva pred Beogradom,natankam vmes me pa na čebulo našopajo komarji,edini odkriti del. Čelado sem med vožnjo premikal sem ter tja in tako blažil 18 pikov krvosesov ...fak res. Na Bolgarsko mejo pridem ob 2:58 h .....kot sokolovo oko,saj so mi ves čas stiskali dolge,ker imam s sabo pol Merkatorja skuš v konzervi in cel Maxximmum protein ploščic in vse ostalo,kar spada poleg . Bolj sem podoben gliserju v polno,kot motoristu 6:45h sva 280km pred Istanbulom ,zajtrk je sestavljen iz prej omenjenih produktov ,bolj mormonski,kot kulinaričen toda nama zadostuje in tudi časa veliko prihraniva,saj bi ga raje koristila na ciljni destinaciji. Vesna je prespala pol poti,jaz pa tud sej mam bmfa,sam vozi,vsake toliko mal popraviš. Ponoči sva imela 5stopinj ,kar mrzlo,tako ,da je Vesna navlekla kondom,jaz raje trpim,podnevi tudi do 20. Stopinje za mastrubacijo,tiste višje mislim,idealno za vozit! Vse meje bp razen Turške,tu sem zaglibil med kamioni....po moje mi je vzelo kakšni 2 uri,za Ruse so prov šmrkovčki,tisti res znajo komplicirat. Po Istanbulu užas,kolona na kolono jaz pa skoz na tistem pasu kjer piše EDS in narisana kamer kaj me briga,še zdaj bi bil tam,če neb naredu vsaj 326 prekrškov. Policaje sem videl oni tudi mene,to je pa tudi vse. Vmes sem se moral ustavit , ker me je zdelovala utrujenost. Ob 17h popoldne po 37urah brez spancA ,4 mejah in 4 državah in prevoženih 1800km sem imel polno pizdo vsega,najdel prvi hotel ob cest.... in odelal tistih 15 akademskih ,oblečen na postelji,da sem lahko sploh prišel do kopalnice. Trenutno sem takšen ,kot bi me kdo vrgel v pralni stroj in navil centrifugo na full....5 mesecev nisem bil na motorju zdaj živim na njemu in še nekaj časa bom tako užival,za ene sadomazo,za mene erotika........pa plisss ne sprašujte me kaj sem vmes videl in zakaj takšni km. MOJ DENAR ,MOJE POTOVANJE,MOJ ZORNI KOT,PIKA! Moji rožici pa poklon,brez pripomb in pritoževanja zadaj ,celo pot,res me mora imeti rada,ker vem ,da bi me 99%ljudi steralo v k.....če bi sedeli na motorju 25h vsake toliko pavzicA mal pojest,mal popit in piči proti cilju. Za razliko od drugih me pot ne zanima ampak cilj,pač posebnež,moja se pa nekak isto navlekla tega mišljenja in je zdaj poleg mene nasmejana in dobrovoljna jujuhuhu Motor dela,Vesna tudi,jaz nekaj na pol ampak tak je itak skoz Vmes sem vam napackal nekaj fotografij , kr nekaj , pač tranzit . Jutri naprej cca 1300km , če se sestavim do Dogubajazita ,vrjetno pa bom prečil Turško -Iransko mejo v ponedeljek v jutranjih urah. Se slišimo,če me slučajno ne zaprejo,saj imam s sabo kar nekaj njihovih prepovedanih živil,če lahko tako rečem in tudi opremljen sem s VPN ,ki je pri njih kazniv (3-12mesecev zapora) Sem pa zelo nevpadljiv,zato ne bo problemov . Lp S&V P.S. Imava pa ročno napisan jedilnik v grabljicah , ki nam ga je napisal en prijatelj iz Irana , ki živi pri nas , ko je razlagal , kaj pomeni in kaj je v hrani se je slišalo slastno ..... Napisal je , kaj je dobro jest v vsakem mestu , ki ga bova obiskala.

Toliko o zmanipulirani "rulji". Debeli rtič: resnica o migrantih in slovenski hinavščini Vanilija16. avgust, 2018 Slovenci smo poslušen narod. Bojimo se razmišljati s svojo glavo in všeč nam je, če nam kdo pove, kaj naj mislimo in delamo. Ko nam avtoritete povedo, česa se moramo bati, se nam že hlače tresejo, preden bi utegnili pomisliti, če je to potrebno. Tako kot v zadevi “Debeli rtič”. Trenutni priljubljeni “naslikani vrag” – strah, ki je znotraj votel, zunaj ga pa nič ni – so migranti. Ne mine dan, da se ne bi v “medijih” pojavila novička na to temo, ki Slovence na smrt prestraši in že so čisto iz uma in svarijo eden drugega pred grozečo nevarnostjo. Najbolj reprezentančen primer je trenutno Debeli rtič. Javnost je ogorčena nad mislijo, da “bodo namesto otrok tam nastanjeni migranti“. Ker ne verjamem vsaki neumnosti, ki jo kje zasledim, sem preverila par dejstev. Migrantov na Debelem rtiču NI in jih NE BO Slovenija je sprejela kontingentni načrt. Beseda “kontingenca” pomeni “možnost”. Kontingentni načrt pomeni torej načrt, kako bomo ukrepali v primeru, če se zgodi nekaj, kar se še ni zgodilo in se ne dogaja. Z drugimi besedami, kontingentni načrt je rezervni plan, scenarij B in podobno. In vlada RS je tako sprejela kontingentni načrt za primer povečanega števila prosilcev za mednarodno zaščito. Torej, gre za načrt, kako bo Slovenija ukrepala v hipotetičnem primeru, če nekje na svetu izbruhne vojna in pridejo k nam begunci. Ker to so namreč prosilci za mednarodno zaščito – ljudje, ki bežijo z vojnega območja. Ne pa migranti. Debeli rtič ostaja otroško zdravilišče Nikoli ni bilo govora o tem, da bi migrante nastanili v otroškem zdravilišču. Slednje še vedno obratuje, starši lahko svoje otroke kadarkoli vključijo v letovanje, pa naj bo samoplačniško ali pa s pomočjo Rdečega križa in drugih organizacij ter donatorjev. Migranti, ki jih ni in jih ne bo, bi bili nastanjeni v počitniških kapacitetah Ministrstva za notranje zadeve. Kolikor poznam sistem, gre za “sindikalne” apartmaje, kjer po ugodni ceni letujejo uslužbenci določene organizacije, v našem primeru policisti in ostali zaposleni pod okriljem MNZ. Tovrstni apartmaji se ponavadi ponašajo z dvema zvezdicama in ne ponujajo kakšnega silnega luksuza. Res je objekt že tretje leto prazen, ker pač čaka v pripravljenosti na zgoraj omenjen hipotetičen primer, toda četudi bi tam letovali policisti, bi se Slovenčki hitro razburjali, da imajo “inkasanti” poceni dopust, medtem ko morajo oni, pošteni in delovni državljani, drago plačati svoj oddih na morju. Slovencev Debeli rtič ne zanima Na eni izmed spornih in tendencioznih spletnih strani je navedeno, da je policijski “počitniški dom zaradi vladnega kontingentnega načrta za slovenske družine postal nedostopen”. Toda za večino slovenskih družin slovenska obala, še najmanj pa Debeli rtič, ni sanjska počitniška destinacija. Sicer bi pravim domoljubom morala biti, ampak podatki kažejo, da se daleč največ Slovencev odpravi na dopust k južnim sosedom. Še več, večino turistov na hrvaški obali predstavljajo prav Slovenci. “Kaj pa domači reveži?” Priljubljena floskula v povezavi z migrantskim Debelim rtičem je tudi: “Najprej je treba poskrbeti za naše državljane, ki živijo pod pragom revščine.” To je najbolj hinavska izjava, kar sem jih v zadnjem času zasledila. Komaj pred nekaj meseci so se isti Zlovenceljni togotno razburjali ob dvigu denarne socialne pomoči, češ kako država podpira lenuhe. Takrat so bili domači reveži sovražnik številka ena. Zdaj, ko so na obzorju migranti, so pa domači reveži priročni za semantično manipulacijo. Ponavljanje tujih neumnosti osmeši vas same. V informacijski dobi preverjanje dejstev ni tolikšen izziv, da ne bi mogli zadeve raziskati, preden se osramotite. Žal sem videla že preveč nekoč sposobnih, razgledanih in inteligentnih ljudi, ki so se pustili speljati na digitalni led. Ne izpadite debili zaradi lenobe.

Dons potep po Avstriji.....pa zdej študiram ......ceste majo nikakve,razen tistih glavnih,se zapelješ po stranskih,je pa katastrofa.......tko da naslednjič izbirat bolj pomemnbne ceste ne pa stranskih.....drgač pa u redu mau cote sušim ....pa jutr morm mutor spucat.....sta naj dve plohce dubile

Zmankal filma

No @NinaBina kje so primerjalne slike tvoje...

Ja tm, sam na pol jim je opravičen, ko nas je blo pouhn. Mi smo si kr cez ograjco prnesl pa tm pojedl...

Pridte z nam pa bote vsi vse vidl... Mene je pa po ramenih tako nagraužn spekl... pa po dekolteju. Sam tm me ne peče...

to je grobi izraz za dinamične voznike

Tipična Yamaha tud moj je vedno žejen

Vidva čelavca se pa spodaj nič ne urejujeta al je tam tudi vse stran padlo ???

Hahah...enako. Kaj čemo...hormoni pač. Ampak žena je pa zadovoljna...

žal anketa ne pride zame v poštev, zablokiral že na prvem vprašanju

Verjamem.. ampak primerjati skuter gume(MC serijo) s SF je kot da primerjas aktobatsko letalo z airbusom.. oba imata krila.

Zjutraj štart iz Gospiča proti Svetemu Roku po 5166. Čez mejo in kmalu rokenrol bosanski. Ta pravi gozdovi in še boljše poti. Pri Glamuču me je ujela nevihta z vsem kar pripada. Počakal sem urco in zabušantsko po cesti v dežju do Mostarja. Jutri še zadnji del do Črnogorske meje in spust do Dubrovnika. Slik in ostalega materiala ni ker vozim in uživam.

lušna je bila danes, čeprav je od Pakle do Senja močno presvinjana cesta in ni veselja preveč.

Včeraj tura preko Jezerskega do Velikovca (Volkermarkt), pa prečno do Ikeje pri Celovcu. 30 stopinj, pa se je dalo preživet. Nazaj čez Ljubelj. Popoldne pa pri sosedu podirali rušt od štale. Pivo šele v trdi temi.

Objestneži. Lep dan

Evo, live from top: Ostale smo prehiteli pred plačilnico... 23°C na vrhu.

Čez vikend sem imel dvo-dnevni izlet po Avstriji, ki sem ga že 2x skenslal zaradi spremembe vremena 2 dni pred odhodom. Tokrat je kazalo da bo vreme ok, sicer rahlo oblačno ampak več ali manj suho. V soboto zjutraj sem še razmišljal če bi al nebi šel, rekel sem si "grem vsaj do Wolfsberga, da kupim tourenticket in potem vidim ali se obrnem al pičim dalje". Ob 8.00 sem šel iz Brežic proti Dravogradu, v Slovenj Gradcu me je malo oprala ploha, moj motor pa zasrala. Ampak ker sem videl da se oblaki proti Avstriji redčijo sem vseeno šel dalje. V Wolfsbergu sem nato kupil tourenticket, pogledal vreme na telefonu, pogledal nebo okoli sebe in se odločil da grem do konca. Preko bookinga rezeviral plac v okolici Zell am See in šel naprej. Cilj dneva je bil Hallstatt. Vmes sem se ustavil v Zeltwegu da bi šel pogledat dirkališče ampak sem nevede prišel ravno v času MotoGP-ja (bil sem 1 teden prej na morju in sem bil čisto na off) in tako nisem prišel bližje kot kak kilometer stran. Potem sem raje pičil proti Hallstattu. Ko sem prišel v Hallstatt sem poštudiral da je okolica res lepa, vendar nabita s turisti. Dejansko je to neke vrste Avstrijski Bled. Polovica turistov je bila azijcev s selfie sticki. Nisem sem dolgo zadrževal tam. Nato sem pičil proti prenočišču. Nasljedni dan sem se zbudil in razveselil sonca, ki je sijal na sosednje vrhove. Hiter pojest fruštek in pičit na Grossglockner. Grossglockner lep, razgledi vrhunski, rahlo hladno in vetrovno. Gužva niti ne tako pretirana, ampak verjetno zato ker sem ob 9.00 bil že na vrhu. Slovenca nobenega...samo Avstrijci, Italijani ter Nemci. Žal je stran na kateri je ledenik bila v megli in zato se nisem dolgo tam zadrževal. V glavnem, nasljedna točka Maltatal. Čez slabe 2h sem bil na destinaciji. Tokrat kar dosti Slovencev. Gužva je bila tu občutno večja...to prepisujem lepi nedelji in kasnejši uri. Potem me je čakal samo še Nockalamstrasse, ki me je dočakal čez slabo uro. Tudi lepo, kot vse prejšne destinacije. Nasljedna točka je bil dom...čez Ljubelj na AC in proti Brežicam. Zelo sem zadovoljen da mi je končno ratal izlet, vreme je bilo boljše kot sem pričakoval. V glavnem, se splača it. Torej izlet je bil: 1. dan: Brežice - Dravograd - Wolfsberg - Zeltweg - Hallstatt - Golling an der Salzach - Rauris (prenočišče) 2. dan: Rauris - Grossglockner Pass - Gmund - Maltatal - Innerkrems (Nockalampass) - Klagenfurt - Tržič - Brežice Skupaj je naneslo res lepih 1053km. Cena izleta: Tourenticket - 33€ Bencin - okoli 70€ Prenočišče s fruštkom - 54€ Maltatal - 11€ Hrana in jedača - okoli 30€ Še par slik: