Dvorana slavnih

Naslednji dan smo že ob 7 na zajtrku, ki v hotelu res kraljevski, spokamo se iz sob, moški natovorimo motorje, ženski del pa.....na drugi strani, kjer je ravno oživela nedeljska tržnica imajo vse in še več.......samo malo pogledamo.......pa je šla še urca in nekaj €.......ta čas smo pregledali dnevno ruto, do Burse okrog 650km, nič posebnega tranzit proti domu.....vozili smo se po dobrih cestah z zmernim tempom.....se ustavljali kavo, tankanje, kosilo.....okrog 19 smo v Bursi, ker je Erdogan prepovedal Booking in posledično ni dostopen preko neta, tudi preko drugih portalov ne, imamo nepričakovano težave najti hotel s prostimi sobami, kar v štirih smo se ustavili pa so bili zasedeni, celo taki z najcenejšo ceno sobe po 290€.....sparkiramo v centru in se peš odpravimo na "lov".....najdemo hotel vendar brez garaže ali tako velike avle za spravit motorje.......možakar v recepciji nam priporoča dva varovana parkinga v bližini.....ko jih pogledamo, čudna in še bolj čudni varnostniki.....odločimo se, da raje motorje sparkiramo na ulici pred hotelom.......dogovorili pa smo se na recepciji, da sta dva dobila sobo nad ulico, kjer so bili sparkirani bajki......bila nočna čuvaja pobrali smo stvari z motorjev, jih zaklenili in priklenili med sabo, vklopili larme in jih prepustili ulici.....v bistvu je bilo tako prvič na celi turi......večerja v hotelu in spanje......žena me je zbudila okrog 3 ponoči, ker naj bi slišala alarm, hitro se oblečem in z liftom dol, že mi gredo po glavi čudne misli......tečem mimo receptorja in na ulico......vse mirno in OK.....receptor me čudno gleda "All right, sir? You are the third person to come to see motorcycles".... hmm ja očitno nam ni vseeno za njih......ko se vračam z liftom zgrešim nadstropje, razsvetljava v hodnikih je nočna in kar naenkrat se znajdem v še bolj temnem prostoru kjer je bilo par tipov na kolenih, ko sem malo bolj pogledal sem opazil, da sem uletel v molilnico....malo so me čudno pogledali, bil sem čisto neprimerno oblečen za ta posel, v kratkih hlačah in rdeči mikici, z baterijo v roki bolj primeren za maraton jeklenih opravičil sem se in potem na hodniku ugotovil, da sem se izkrcal eno nadstropje prekmalu......noč minila mirno, kot pa sem zjutraj na na zajtrku, ki je bil v jedilnici na vrhu hotel z lepim razgledom, izvedel, smo. čez noč vsi "opravili kontrolo" pri motorjih.........zjutraj smo se spakirali, se poslovili od prijaznega osebja hotela, vreme OK in se odpeljemo proti mestu Canakkale, kjer ni bilo gužve in smo uleteli kar na prvi trajekt....... s se trajektom pepeljemo preko morske ožine Dardanelle.......vožnja s trajektom je bila kratka, ladijskega promet v ožini pa ogormono, vse ladje v Črno morje plovejo tu skozi in seveda tudi nazaj.........takoj, ko se izkrcamo parkiramo, da se v restavraciji ob obali ožine odžejamo, no pojavi se prijazen natakar ˇnaš čovek iz skupne bivšeˇ pa si privoščimo kar kosilo.........smo že bliže doma in v sproščenem vzdušju ob znameniti morski ožini......nato zopet na motorje in proti Turško-Bulgarski meji.....okvirni cilja je bil priti v Bolgarijo do Svilengrada, cca.550km......vožnja poteka prijetno, promet pa je že proti meji gostil.....Turki na delu v tujini so se že vračali z dopustovanja nazaj v njihovo drugo domovino Deutschland.....dobrih 15km pred mejo je že stala kolona tovornjakov.....tudi kolona avtov je dolga več kot km.....kar za čakat.....počasi smo se pretakali med kolonami naprej........nekaj pred Turško kontrolo nas prijazen turški gasterbajter spustil v kolono......v pol ure smo čez kontrolo.......nato spet malo pretakanja med kolonami v prostoru do Bolgarske meje...pregled papirjev in Bolgarski carinik veselo ˇwelcom in Bolgarija in EUˇ.... jah Turčija izgled bolj EU kot Bolgarija........pa to je tema za kdaj drugič......ob mraku smo bili v Svilengradu, mestu igralnic in hotelov kamor po reg. tablicah avtov sodeč zahajajo Turki, na v Turčiji pepovedane pregrehe.......malo smo iskali po mestecu hotel, polno ali zaprto....nato zbokiramo sobe po netu......pripeljali smo se na lokacijo že v trdi temi, še vse zaklenjeno, vrstne hišice z APP.... lastnica je prišla v pol ure, motorje smo parkirali na terasi za vrati....se razpakirali in lačni.....peš smo šli do centra kjer smo si v hotelu ob 23 uri privoščimo res gurmansko večerjo, prijazno osebje nas je ob izteku delovnega časa res vrhunsko postreglo, za bagatelno ceno......pustili smo jim dobro napitnino. Naslednje jutro po zajtrku ob 9 na motorjih in proti Srbiji, Leskovcu, dobrih 500km.... "lagano i sportski" kot bi rekli dol.....kamor smo imeli namen tisti, dan ni se nam mudilo bili smo že precej bliže doma in imeli dovolj časa.....vozili smo se po polnih Bolgarskih cestah in na info tabli nad cesto pri Plovdivu opazim napis "this year 686 dead people on the Bolgarian roads DRIVE CAREFULLY" ....... and caunting bi lahko rekli .....žalostno in res za pazit. V Leskovcu smo bili pozno popoldne .....v centru smo našli hotel z varovanim parkingom...... in se zvečer odpravili v bližnjo gostilno z lepim vrtom in lesenimi separeji, na uživanje v gurmasnkih užitkih in res smo jih imeli kej bi drugje lahko imeli res vrhunsko roštiljado kot v Sebiji namenoma si nismo preko dneva privoščili običajnega kosila tako, da smo bili "pripravljeni" na mljac Naslednji dan pa do doma dobrih 800km, po AC, vsi smo bili popoldan doma Vsi polni lepih vtisov in spominov, zame eno najbolj doživetih moto potovanj, morda zaradi dobre družbe, morda zaradi vsega kar smo si ogledal in doživeli. Tako Gruzija in Armenija sta vredni ogleda, morda turistično še ne tako oblegani, kar je dobro, saj pristnost in odprtost kontaktov z ljudmi pride bolj do izraza, še posebej po nekoliko bolj odročnih področjih. Turčija nas je vse pozitivno presenetila v vsem., nedvomno še za prevozit in ogledat. Seveda nas je preganjal omejen čas, marsikaj smo si ogledali, marsikaj smo morali spustiti, zaradi nepredvidenih dogodkov spreminjali palnirane trase, vendar tako pač je na tekih potovanjih........povsod naleteli na prijazne ljudi pripravljene pomagat, nobene slabe izkušnje..... in še HVALA moto družba Rezime: nekaj podatkov vozne statistike je na zaslonu..... stroški: dva na motorju+sin sam na motorju.....vsi trije skupaj 23 dni....3300€....vključno z spominki in raznimi nakupi, spali le enkrat v šotorih, ostalo v sobah z zajtrkom, večerja vedno v lokalu, čez dan parkarat sendviči, ostalo jedli v lokalih, trenutno tam za naše razmere, še vedno zelo poceni bencin (ni ravno nabit z okani samo ni bilo problemov), tudi spanje, jedača, ter ostale storitve zelo poceni. Vredno prevozit in pogledat. Upam, da sem podal zanimive in koristne info in bodo komu koristile To bo to, SREČNO

VESNA Včeraj nekako ni bil moj dan, da bi karkoli pisala... ? Vesela in žalostna, vse na enkrat. Vesela, da zapuščava otok in greva novim dogodivščinam naproti, žalostna pa ker se je s tem dopust prevesil v drogo polovico. Razveselijo me kamele ?? (tisti selfi je res ratal) ?? top. Trajekt, vroče, gužva... moto, foto... aaaaa arabelo in čarobni prstan... ?? Počasi imam dosti vseh firbcov okoli motorja. Kjer koli se ustaviš, se nalimajo okoli kot muhe, sploh če kdo govori angleško. Še ob cesti, ko samo nekaj slikaš že bremzajo in hupajo.... No dost mi je ? samo malo miru prosim. Čepek v ušesu reši pol težav, hrup ostane tam nekje stran od mene. Tako se razveselim nižjih temperatur,saj telo začne normalno funkcionirati. kmalu se oblačim....še malo naprej veter in vedno bolj mrzlo. Trmasto vstrajam saj mi paše a temperatura se še spušča. Že ropotam in težim ... vindstoper je v torbi... fajn . Moja obleka nima zračnikov za zapret.. moja obleka je en sam zračnik. ??? Tankava, jaz si oblečem zgornji del dežkota in gasa dalje. Iiiii cool zdej sem pa bolš ? Še mal in bova na cilju mi sporoči Sergej... aaa res, pa saj sva se komaj dobro začela vozit. Oba se smejiva moji izjavi. Čist sem se pokvarla. ??? Ok fajn hotel bova našla še podnevi tudi to je nekaj novega. ?? Glede na visoko sezono, ko je večina kapacitet zasedena sva bila hitra. 5 ali 6 hotel je bil prost. ? Zvečer ena znamenitost, ostalo pa naslednji dan. Za ogled izkoristimo jutro, ko je še sveže. Spremlja naju Armani...maser iz hotela. Joj ker smeh. Ker smo še mal prezgodaj smuknemo na bazar. Sergej umira od dolgčasa, jaz pa uživam. Tale Armani je top shopping družba. Kar si izberem zbaranta, menda kar uspešno ? in bolj midva njega priganjava, da gremo z ogledi naprej. ??? Končno prispemo na najlepši vrt. Rožice, rožice.. diši joj uživam. V zraku vonj vrtnic, v spomin se mi prikradejo dišeče vrtnice iz otroštva. ?? Kar vriskala bi in plesala a kaj ko bi me linčali. Predvsem stare zaverovane vernice ?? Z Armanom debatirava o marsičem tudi o teh pravilih tako da vsaj vem malce več ...in mladini vse to ni ok. Skratka edina razlika med nami in njihovimi navadami, ki mi je pri njih všeč ... za ženske mislim ... je ta: Tukajšnje ženske s poroko začnejo veliko dajati nase. Telovadijo, se urejajo, frizirajo, skratka si privoščijo. Pred poroko ne. No pri nas je ravno obratno. Mladenke naspidirane do konca, z družino pa hitro zmanjka časa.. poznano ne... Privoščimo si še super kosilo. Sergej se končno umiri ? ja fant je bil lačen. In ko si lačen si čist drugačen. Pa itak ga znamenitosti in rožice ne interisirajo kaj dosti. ?. Mene pa vseeno mal zanima.? saj zato se vozim po tej dalni deželi. Mmmm teh best part pa sledi. Masaža. Iiiii skor sem zaspala tam na mizi. Priznam pa, da mi je bilo kar mal.. neprijetno na začetku..... Ok, ja kar tam za Spansko steno se slečeš. Super. A naj zdej kar gola tuki šetkam ??? Kot da mi model bere misli... slišim ...ostani v spodnjem perilu ... oooohhh to bo pa šlo. Skratka masaža je bila ...uredna... ?. Mi je pa tudi Sergej zaupal, da je bil na trenutke kar mal... zakrčen ??? bi lahko rekel, da se je mladenič mal preveč približal ... prepovedanim območjem. ? Ti lump ti... Za posladek pa lubenica. ? Zdej pa spančkat. Aja... danes sem spet tista ta nasmejana ?

redno, pravzaprav skoraj onanira na vse te posnetke ajd še 2 komada, k se mi lih da pa upam da jo kmal obiščem, k tile posnetki so že stari

Letos se je pa Božiček predčasno lepo potrudu. Nkol ga ne bom pozabu..... LeoVince 2v2...Zdaj pa še lonce nekje zdilat...

super je blo .. :ok:

Vsekakor je slabše kot ob idealnih pogojih. Se pa voziš in to tut nekaj velja. In ker se vozim tudi pozimi, pa tudi cel dan že od -5 do +6max, so vse zadeve, ki jih navlečemo premalo, če se vsihuje mrzel zrak. Samo to je poanta. Nekaj mora biti še čez nos in usta, da ni zrak tako mrzel.

Zaposlili se Mujo i Suljo kao piloti u Oružanim snagama Bosne i Hercegovine, pa krenuli na svoj prvi let. Kad su trebali da slete na aerodrom, videli su da je pista mnogo kraća nego što su učili na obuci.Spustili oni nekako avion, podigli zakrilca, aktivirali sve kočnice, zaškripale i zadimile gume, avion produžio preko ivičnjaka, probio ogradu i jedva se nekako zaustavio na livadi iza piste.- Jebo majku, kako su napravili ovu pistu! - opsovao Mujo na kraju skidajući kacigu. - Nema više od sto metara.- Baš - dodaje Suljo, brišući znoj. - Al glavno da im je široka kilometar.

Navodila za nakup motorja za potovanje po Južni Ameriki... cenovni okviri, dokumenti, postopek https://advrider.com/how-to-make-riding-south-america-very-very-affordable/

Mal zapravljanja čez zimo da čas prej mine:12v vtičnica,nosilec za Garmin,nal.na obročih......

ja pa se lahko, tisto urco zdržim pri -3C, potem sem pa že na jadranki tralala

Danes sem imel takoj po Kostanjevici na Krki kontrolo migrantov. Aja. na desni strani sedeža je bil "dunajc in pomfri to goo" skupaj s tatarsko. Dam kos dunajca v usta pa ravno pade lizika. Se ustavim. Odprem okno, pa policaj pravi: Mamo kontrolo, sej veste migranti pa to...in potem nardi velike oke, čist mal mu sline pricedijo in pravi naprej: Se opravičujem dober tek. Ampak vseeno moramo zadeve preveriti. Vozniško, prometno, zimska oprema je in a mi lahko odprete zadaj? Ma tip se mi je smilu, v tistem mrazu (sneg je naletaval) lovi migrante. Skoraj da sem reku: boste mal ponfrija pa kos dunajca? Sam potem sem se spomnil, da ko vozim, ravno ne gledam kaj primem in tacam po posodi ko lačn pes, pa mi je bilo nerodno ponujat recimo temu od mojih parklev umazano hrano. Seveda, sva preverila tovorni prostor (nkol ne veš, kdaj se ti kak migrant ušunja) in je bilo vse ok. Tudi jaz sem si oddahnil, ker bi hudiča zbrcal ven. Ko mi zaželi srečno vožnjo, sem mu še na hitro zaupal naslov, kje se dobi tak velka porcija za 5€

26.4.2018 Shiraz - lahkih nog naokrog .... Odspim 4 ure in že drekam po spletu, kaj želim videti v starodavnem mestu.? Treba imeti filter, vsega se ne da videti, ker sva , kot veste , omejena s časom. Pojeva zajtrk, vse je bolj bogo s sobo vred?samo umešana jajčka so v redu? Imav pa bide? prvič videl odkar se potepava po deželi Perzijcev. Najprej nekaj dejstev o Shirazu. Je drugačno mesto, saj se tu prepleta kultura muslimanov, perzijcev, judov in krščanov. Shiraz velja za eno od najstarejših mest starodavne Perzije. Je mesto pesnikov, literature, vina in cvetja(parkov)? Ima pa tudi veliko židovsko in krščansko skupnost. V lobiju hotela se prilima na mene en peder. ? jaz sem res magnet za vsemogoča sranja. Čudim se, kako ga tolerirajo avtohtoni prebivalci, ki so zelo verni. Tip , namesto , da bi govoril poje, da o smehu ne zgubljam besed. Nekakšen Iranski Murko? Dela v SPA-ju hotela in je maser. Po srcu dober človek!!!! Takoj izkoristim gužvo, saj sem mu očitno všeč? poleg pa še lepo govori angleško. Zmenimo se za ogled mesta, pokaževa mu pointe kaj żeliva videti in barantamo. Pridemo na 40 dolarjev za oglede, ki jih želiva, s taxijem vred. Kasneje pa še za masažo obeh, saj izgledava, ko stojiva , kot da sediva na motorju? Za nama je cca 7.000km v 8dneh na sedežu in z današnjim dnem 6dni off motorja. Kilometrina terja davek, a se izplača, vsak km posebej ? Prvo vprašanje vsakega Iranca, po oguljenih vprašanjih iz kje sta in bla bla bla, je ali imava otroke ?Moja prva misel je , zase se brigej? A sem vljuden , se zadržim in povem , da delava na tem vsak dan najmanj 6x.? Pogovor se hitro konča in midva imava mir.? Njihova kultura je čim več potomcev, pa pustimo vero in vse povezano z njo, ker me ne briga in nisem veren. Imava psičko, ki je obema povsem dovolj in je podobna politikom. Sere in te gleda v oči?ludo pa živi? Ko, povem iz kje sva, nama pripopajo oznako nora, sam pa jim povem, da je bolje biti malo nor, kot malo neumen, tu se vrjetno strinjamo vsi?spet me gledajo kot zaboden vol, tisti telečji pogled, ?ja mal sem provokativen a v mejah dopustnega. Murko(Arman) nas odpelje na tukajšni bazar . Kot povsod v tem svetu, lepe preproge, veliko začimb, do kiča, tega je seveda največ. Bazar smo obiskali v jutranjih urah, ko še ni bilo raje in tudi nekaj stojnic zaprtih , pač se izogibam gneči , ne maram ljudi ! Murkota skoz provociram, ali ima punco, pravi ,da je to pri njih tabu? ali se oženiš ali pa tvegaš zapor, če se greš kakšne gang bang fore? Potem se začnejo nore vstopnine? Za ogled tradicionalnega Hamama(Vakil bath) skoraj 10€,nič posebnega, tri sobe s slabo izdelanimi plastičnimi lutkami eh.... Obiščemo Vakil mosque, izobraževalni centar za muslimane, spet 10€ za tri fotografije grrr Ko me vidijo pobritega po čebuli se ninje začnejo zgražat, to mi pove naš Murko, ki me skoz grabi za roko in se me dotika, če se le lahko.? Sem nama naredil selfi, sva se mal stisnila?pa presodite sami. Pošteno mi gre na k.... Vesna pa je našla sorodno dušo, in pričata v tri.(....)vstavite poljubno. ? Vsaj jaz imam mir pred njim.? Naredimo še ogled Parka Eram. Se je potrudil in sabo vzel tradicionalno čaj in slatko pecivo . Dost zelenja gremo naprej do Mošeje Nasiralmolk, ki je znana po tem, da se v jutranjem soncu res lepo bleščijo raznobarvna okna, a mi odnese pokrovko?zaradi vstopnine. Itak, ko vidiš eno mošejo si videl vse , isto pri cerkvah. 40€ , wtf pa to je še za bogate evropejce preveč. Lupijo nas ko banano, men se pa trga, najraši bi vse nabrcal, gamad vladna ? Ljudje so res cuker, vse kar je povezano z vodstvom pa poden od podna?isto kot povsod v svetu. Vmes se ustavimo v res fensi restavraciji, za obed nas treh plačam 45€, kar je tu zelo veliko denarja. Moram pa napisat, da je bil to do zdaj najboljši obrok , odkar potujeva. ? Model v kotu restavracije igra na klavir, desert je dobrodošlica in postrežba tops. Posebna soba za veljake , zame posrance. Ni mi žal denarja za nekaj ,kar je dobro in imam od tega neko korist, v tem primeru zadovoljen buši? Lokalci in Iranci plačujejo vstopnine po 80 centov(evri) in potem se gre ta njihov voditelj neko versko vodstvo, dela razlike itd,? Murko mi razloži, da so to fejkani muslimani in prav ima. Do običajnih malih ljudi pa samo poklon, to so pravi muslimani ? Po obroku naju v restavraciji preseneti Arman z prelepim darilom. Včeraj sva mu povedala, da sva sveže poročena, to se baje tu spodobi in je običaj, kljub vsemu bi fegeta utopil v žlici vode? no mal pretiravam? Vmes mi pove, da v najinem hotelu ni dobro jesti surove zelenjave , ker je oprana z vodo v kateri je polno bakterij? no fajn, midva pa z Vesno včeraj pri večerji natepavala solato z različnimi prelivi? Jbg šta je, tu je.? Bil sem prepričan, da tudi tu pijejo vodo iz špine, kot na severu države? Dosti imava, gremo v hotel, kjer se preventivno napokam oglja , probiotikov in šnopsa? Zatem si privoščiva še masažo in to pod nazivom Kraljevska, da naju malo razmehča?masira me seveda Arman, če ne bi imel ušes, bi mu tintara padla na pol? Je pa veliko riskiral, saj žensk ne sme masirat in nimajo vstopa v njegov SPA. Mal je bil blizu, predelu s katerim večino časa razmišljam, sam je blo ok? Mene križ ubija, ko nisem na motorju, na motorju pa sem spet star šestnajst in razigran ? Čisto na koncu pa sva si privoščila lubenico , ki sva jo prtrogala iz Bazarja......njamiiii in to sem narezal z žepnim nožkom na katerem imam tudi vilice, žlico in ostali pribor ? Od vseh mest, ki sem jih obiskal me je najbolj hladnega pustil prav Shiraz, od katerega sem pričakoval največ. Pa ne, kot mesto temveč, razočaral me je lopovski sistem? Jutri napadava Persopolis in Isfahan. Imava pismo direktorice iz otoka Qeshm, ter naslov njenega prijatelja, prav tako direktorja hotela v Isfahanu in upava na najbolje? Lp S&V

Unedve sta skor nagi,ti pa oblečen ko polh.

js pa tud pr minusu sam zdej sm trenutno brez in sm vam fouš ne drgac pa res, ko imas navleceno nase sto majic , okol celade šale itd, debele rokavice... si kot 'vitez z oklepom'...pac tezje se premikas, vrtis glavo itd... tko sem js videl oz sprobal to, sicer da se... ni pa uzitek oz varno

Ko sem se to prakticiral.... Sem imel sreco in si kupil ovratnik SIDI sanjska zadeva.... Z rokavicami vedno bil problem...dve leti nazaj pa kupo v Delta team v KK rokavice za motorne sanke IXS....svetovna zadeva za mislim 80eu...uporabna tako na mopedu,kot smucanju,sprehodih....bom pogledu da dam link..neki takega unih ne najdem.....https://www.delta-team.eu/shop/product/yamaha-fuel-gloves-by-fxr-49135?category=938 Ta podkapa zanimiva....za motorne sanke... https://www.delta-team.eu/shop/product/podkapa-yamaha-boost-balaclava-by-fxr-49137?category=938

Hvala. Že letim u Žauc.

Moj oče ,žal pokojni je bil slep od svojega 12 leta,....nobenga za jajca ubest....zavezat oči za en teden ...pa da vidmo.......pa si nej sam pomaga pa da vidmo a se mu bo zmešal al ????? Dr.looney...danes ni več vzgoje nikakršne mularija je prepuščena sami sebi......na netu nekdo filozofira o 8 letniku in telefonu,češ da ga nima ......danes ima fon že skoraj vsak ki gre v prvi razred....potem se pa sprašujemo o vzgoji......vzgaja ja jih preko telefona....in kakšna je vzgoja??????

pod 5 se itak nimas kj vozt..... ker mrzu asfalt in zmrznjen voznik = jeba

Policija svetuje!

to na usakmu mal bl spodobnmu motorju odpihne s prve

"Permisivnost" nima veze, primitivnost pa.

a si nam hotu sebe ubjaut ..............

...drakulček... ...

Sej ni strah. Zelo nadzorljiv motorček. Čeprou meni se je zdel tud KTM 350F nadzorljiv sam večji pa mal težji. Nisem pa čist totaln trot v off roadu vse moje motoriranje se je začelo po neutrjenih poteh. Pa tud znamo ga žgat s kolesi po trailih. To vse pomaga, pa fizična kondicija.

Srečajo se trije možakarji, ki so zaradi službe zelo veliko od doma. Pilot: "Ko se vračam domov, vedno vsakič preletim hišo…" Kapitan ladje: "Ko plujem v domači pristan, v bližini doma trikrat zatrobim…" Šofer tovornjaka: "Jaz pa parkiram že kilometer pred domom, grem peš do hiše, se priplazim na dvorišče, odprem okno spalnice in skočim noter. Povem vama, še noben mi ni ušel..."

Po ponesrečenem dealu s KTM-om včeraj prpelu novo BETO 300 2takter. Danes sem jo že umazal in že sneg je vidla. Slik z vožnje nimam, ker sem pozabil telefon.

Ni vsak za vse...

V zdravniško čakalnico vstopi sestra in reče: "Zaradi zakona o varstvu osebnih podatkov pacientov ne smemo več klicati po imenih. Zato prosim gospoda s sifilisom da vstopi"

21.4.2018 Yazd -lahkih nog naokrog. Spet midva. Včeraj vam nisem napisal nič o najinem hotelu. Je tradicionalni Iranski, zgrajen pred 100 leti. Še danes ima vsa vrata,tako zunanja glavna , kot notranja ista lesena kot so bila takrat z zaklepi vred. Vhod v najino sobo ..... Takle mamo dokumenti , zemljevidi in garmin , vsakodnevno delo za nemoten potek tripa. Ko se zbudiva, grem prvo mal počekirat motor, tam pa mož za vse,pokriva moj motor, da ga zaščiti pred močnim soncem. Še enkrat ostanem brez besed, top ljudje. Tu se temperature v letnem času povzpnejo do 50 stopinj. (trenutno 30-35)Vode je kljub na vdez suhi pokrajini dovolj, zato tudi prvi piki v rito, repelenta pa ni več, edino če odprem boršo, sam potem padem dol jaz namesto komarji. Kaj si morajo mislit, ko prideva v cunjah iz borše na večerjo, ma maha mi, nama je cool. Jutri nameravava štartati zgodaj zjutraj, da vsaj pol poti opraviva na sprejemljivih temperaturah. Ko to povem receptorki, nama zagotovi, da nama zvečer spakirajo hrano za seboj, ti ljudje razturajo svoj posel! Naročiva taxi , saj mi na kraj pameti ne pride, da bi se po tem prometu in vročini guslal na motorju in si ogledoval znamenitosti, ki jih tu v Yazdu ne manjka. Pobere nas prijazen možak,stroge drže, no vsaj na začetku. Je namreč upokojeni Kapitan vojaške morske flote. Videl cel svet in se tudi izobraževal v Angliji,govori tekoče angleško, zelo razgledan možak. Če se boste potepali tu okrog, vam pošljem njegovo št. res vam ga priporočam. Z nama je bil cel dan, na najino željo in nas za vsega 30$ vozil in vodil ter razlagal kaj je kakšna znamenitost. Cel dan mislim ,celi dan od 8h do večera. Evo Kapitana imajo ohlajeno vodo , celo z okusi in higieno na višku . Zamenjaš slamico in šluk šluk. Ko, sva naredila prvi ogled stolpov tišine, sem ugotovil, da so perzijci že pred 1000 leti izkoriščali naravne vire za svoj luksuz. Glavni elementi,voda,veter,zemlja in ogenj. Napisal vam bom , kar sem se zapomnil, bolj malo imam RAM-a, se bom potrudil, za ostalo koristite google Pogledamo Stolpa tišine. To je nekakšno starodavno pokopališče , kjer so izkoriščali naravo za recikliranje v stolpih so luknje(v eno me je želela brcnit Vesna, vrjetno me ima že polno kapo) Trupla so pojedli krokarji,sonce je prežgalo kosti ,veter je ne vem kaj .Vse skupaj zgrajeno cca 200let nazaj in je impresivno za videt Se pa hebeno nahodiš preden prideš na vrh v tej vroćini . Res nisem nek ultramaratonec Obiskali smo Tempelj ognja, ki gori neprestano že več, kot 200let. Večni ogenj v Templju ognja , ki gori preko 200 let neprestano . Tu vam prilimam še njihovo zgodovino pa berte , jaz sem raje fotografiral Za intermezzo vam še namignem, da se je po njihovi veri prepovedano briti,(upal sem na brivca , kot v Turčiji,Maroku, zato tudi nisem jemal s seboj pribora kmalu bom isti, kot oni ) ampak, če se obriješ ne delajo zdrah, ni tako strogo, tudi kratke hlače, čez kolena so prepovedana, ampak spet ne delajo buke, če si v njih, znajo malo postrani gledat. Ker sem tu, se prilagodim njihovim običajem in ne izivam incidenta, oblečem dolge hlače kljub poletnim stopinjam. Vesna je bolj reva ,dolga hlače, ruta ah bogica, pa še rdeča se pripravlja in je vsa nervozna, ker me ne more neprestano božat in ljubit. Ja imam veliko srečo, njen PMS je povsem drugačen od žensk, ki jih poznam in ga obožujem, ker me samo mazi mazi, moj moj. Obiščemo tudi zgradbo, ki je bila pred Aleksandrom Velikim univerziteta, ki pa jo je spremenil v zapor. Kasneje so jo Iranci spet imeli za univerziteto, zdaj je le še zgodovinski objekt. Na zgornji fotografiji gledate zavarovane rešetke . Na spodnji sliki pa gledate zorni kot zapornika , ki gleda na rešetke zgoraj .... In stopnice v zapor .....vesela , ker sem se vrnil iz jetništva Intermezzo: Po mestu imajo kamere, ki te slikajo s telefonom ali brez varnostnega pasa ali pa , ko prekoračiš hitrost Izgleda, da sistem ne deluje saj so vsi na founih, tudi tisti na motorju, gonijo ga pa u smrt Vseno sem našega Kapitana vprašal, če znam imeti na meji , ko se vračam težave, saj sem tu naredil več prekrškov , kot vse moje življenje, drugače te povozijo. Obiščemo tudi starodavni Hamam, ki je lično spremenjen v restavracijo. Razloži mi , da so v teh Hamamih tudi javne kopalnice. Zanimiv podatek je, da so na vratih 2 različna tolkala(današnji zvonec)in vsak odaja drugačen zvok. Na levi vrat za ženske, na desni za moške. Tako so vedno vedeli kdo naj gre odprt vrata , saj imajo Hamam ločen za spole. Običaj je, ko prime moškega na prepovedan sex , grejo v Hamam, da si očistijo dušo in telo. Sam si ga raje vržem na roke. Smo čedalje bližje z mislimi, sploh , ko povem , da mrzim amere in Izraelce...Takoj sva na sexu Pravi , da je pri njih prepovedano kako drugače , kot misionarsko in me vpraša , če izvajam 69 prav šokiral me je. Seveda , pritrdim in mu razložim ,da tudi spredi in zadi in še kam. Zasmeje se in pravi , da če vzadi ,se ženski pokvari obraz ampak moja žena je res lepa, mogoče pa oni delajo nekaj narobe. Skratka stari je res legenda, če pridete , ga morate kontaktirat. Pot nas pelje na ogled Water Mill of Koushk. To je starodavni vodovod in hladilni sistem na vodo. Ja , že pred 1000 leti , ko smo se mi z leseno žlico igrali so oni že imeli klimo in vodovod, ki se je raztezal za tiste čase fantastičnih 70km od mesta Mehriz(v katerega voda priteče iz gor) do Yazda in naprej v Zarch. Pogledamo tunele, ki so jih izkopali 25m globoko in so tudi povezani z izviri in distribuirajo vodo po mestu in med mesti. Vse pa je res velik arhitektski dosežek za tiste čase, saj so izkoriščali tudi padec vode na razne mline pod zemljo za mletje pšenice. Carji! Skratka pred več kot tisoč leti so nas šišali po desni. Proti koncu dneva pa pogledamo še Vrt, ki ga je uporabljala takratna vlada. Pogled na vetrne stolpe sredi vrta je impozanten. S temi stolpi so hladili sobane, spet klima na veter vse imamo na dosegu roke, a uničujemo planet, ki nam bo nazadnje vrnil milo za drago, lahko bi živeli v sožitju. Davno pred nami so izkoriščali te štiri naravne vire(veter , voda, zemlja, ogenj) za svoj gušt. V tem vrtu so živeli veljaki, vsak pa je imel od 60-70 žena. Pri taki ferkvenci bi vrjetno postal peder, saj bi rekel homosexualec, pa nimam ne Ferarija ne Rolexa. Vrt je bil zgrajen pred 200leti. Ko stojiš tu spodaj občutiš nežen hladen vetrič , res prijetno in lahko potrdim , naravna klima deluje ! Intermezzo: Vmes greva s Kapetanom še v menjalnico faak, se križam doma nad biokracijo, tu res zmagajo . Pošiljajo me od uradnika do uradnika, preverjanje potnega lista, zasliševanje in to vse zaradi faking dolarjev. Ma ne poslušam več nobenega majstra, namreč svetovali so mi dolarje, da evrov ne marajo. Za vse potencialne obiskovalce nasvet: euri so tu zakon, ne jemljite dolarjev , dobijo ošpice , malo je manjkalo, da nisem rabil dati še vzorca blata. Po 1:30min končno pridem iz banke. Gremo proti hotelu, vmes pa se še ustavimo pri palači, ki jo je zgradil Mongoljski kralj in poleg mošeji, ki jo je zgradila njegova žena. Zelo lepo za videt, priporočam Must go Mongolija na seznamu mojih želja! Tik pred hotelom se ustavimo še v lokalni lekarni in kupim zdravile za prebavne motnje, sva v redu a šnopsa nam počasi zmankuje, vmes pa pofirbcava še malo okoli po lokalnih trgovinah in ulicah. Zaželel sem si topel pulover , saj gremo proti Perziji jutri brrrr Maha njemu za nas , dela primerno temperaturam ..... Lahko bi ostal povsod po 3-4dni toda dopust je omejen in vsega se ne da videt. Je pa tu še muzej vode in veliko drugih znamenitosti. Porabila sva dan rezerve, ostaneta nam še dva, nisva pa še na pol najine poti, to se bo zgodilo jutri, ko pristaneva z našo šepavo letalonosilko v Perzijskem zalivu, bolj točno v Bandar Abbasu. Povečerjava v hotelu, sam pizzo z muuu mesom, tak jim zamukam , ko ne znajo angleščine in jaz ne vem kak povedat seveda se mi smejijo gosti, jaz pa dobim želeno, za ostalo mi maha.Kasneje pa še Šiš kebab s pomfrijem. Žena poje neko kislo juho in šefov kebab. Dobiva zajtrk za sabo in toneva v spanec. Rabila sva ta dan , čeprav vam zaupam, da mi je lažje biti motorist, kot turist. P.S. Danes sem se spotaknil ob stopnico, cela štala, vam povem. Lp do naslednjič.

dal, na jadranki Se pa strinjam, nobenga mopeda, ki pride nov na trg ni prec za kupit, čez kako leto je bolje, to je splošno pravilo. Drgač pa moj je bil nov kupljen, takoj ko je prišel ven. Problemi: 1.2x flap valve (garancija) za 45€ je končno narejen dongle, ki odpravi problem (problem rešen) 2. sklopka, je bila kriva aftermaket ročica, ki je čisto malo pritiskala na batek (problem rešen) 3. pojav "front brake switch error, samo napis na armaturki, nobenih posledic. Zadeva se je pojavila po reševanju vpoklica brembo zavore. Finta, preveč stisnjene vezice in druga pot kabla, ki daje "fauš" signal. Odpikal sem vezice, postavil kabel na identično pot, kot je bila in problema nema 4. pa sej ne vem, kaj naj si zmislim več...to je to. Da pa ma nov model, pa tudi že 2017 novejši in boljš e vzmetenje (revidirano), daleč od tega da moj nima dobrega ampak se pozna, da ma nov model TFT, ki je že kako leto prisoten pri ostalih modelih, je praktično vse ostalo isto. Luči, ok, le te so na movem LED vendar preiskušene že na SD in ADV. Titanium ventili? Mah, al so al niso mi je ista pašta, quiki za dol..bmk Ma pa nov model izboljšano zračno zaščito, kar je še kako pomembno. Tkole, to so vsi problemi, moped ima 40kkm, še vedno oem baterija in veriga.

Vesna Aj jaj jaj. Kakšen dan. Vroče Med tem ko se Sergej ukvarja z motorjem se pri meni vse vrti kako se oblečt. Zjutraj pod 10 na cilju pričakujeva najman 30 aaaaaa. Ja nič termo podlogo pustim v obleki podobleka,pas in še en zgornji del. Saj bo... Aha ko se prebijava čez Teheran po skoraj praznih ulicah... (srečava še nekaj jutranjih voznikov) je bilo še ok a ko se hitrost poveča me počasi že hladi. Gretje sedežev me rešuje moj moj motorino. Sanjarim, uživam ko kar naenkrat poletiva. Pristaneva zelo na trdooo na trdo a se še peljeva in začuda ostaneva na kolesih . Otrpnem, šok, nič mi ni jasno. Sergej ustavi, pogleda motor.....vozen je, vse neki utripa, mal trese..... Zahvaljujem se vsem angelčkom da sva cela in motorju da je prenesel vso to dramo. Greva dalje jaz še čist v krču,.... razmišljam kaj vse bi lahko bilo.. Še sreča, da se je zdanilo, da vsaj kaj vidim in preusmerim pogled na prelepo pokrajino, ki naju obdaja. S tem pa so se umirile tudi moje misli. A vsakič ko vijuga po cesti (da ne bodo gume ploščate) me mal stisne. Cesta ravna... pokrajina lepa... km bežijo ko se mu nalim na hrbet. V daljavi zagledam neko ruševino. Izkoristim wc v naravi, Sergej pa že mašira tja proti ruševini. Caplam za njim mal mi je scary in se odločim da ga kar počakam. Ma kaj men je scary, on naj pa kar raziskuje. Pojeva še ribice in gas dalje. AC so gratis cool. Temperatura narašča z njo pa moja tečnoba. Menjam rokavice in podkapo za poletni komplet, osvobodim se ene majce. Takoj mi je lažje. ledvični pas je naslednji. Razmišljam kako naj se tukaj znebim termo podloge. Kot da mi bere misli. Indijanc moj že obrača sred AC čist se je adaptiral lokalnemu načinu vožnje. Avti nasprot... nič to je tu normalno in jaz bi tu z mojim načinom vožnje.... ah no coment še vedno bi bila doma Pojedli bi me. Kam spet... spet ena ruševina. Pa ne da greva tja. Ti si nor... vsako kozjo potko je treba obrat men vroče kar cedim se in že sva v blatu moj lubi motorino ranjen zgubu ogledalo. Še zadnje atome moči porabiva da se skopleva ven..... ampak jaz se končno lahko slečem in odstranim podloge. Aaaa lažje se diha. Še slabih 100km do hotela. Napori in neumnosti pozabljene. Vroč tuš, poštena večerja in nina nana... Lp V

20.4.2018 Teheran-Yazd cca 800km Če je kdo vraževeren in se boji petka 13. naj povem , da je proti petku 20. mišji kurac in Đejson je navaden papak. Zjutraj vstaneva v centru Teherana ob 3:40h , spakirava , zbaševa trdo kuhana jajca, ki sva jih nabrala pri zajtrku, prejšnji dan in odrineva. Še vedno sva potrebovala 2h, da sva se izkopala iz mesta. Ampak lučke imajo pa radi , kot , da je skoz novo leto Pičiva lagano po obvoznici , zunaj še vedno trda tema, spremljam table in listek, na katerem sem si zapisal potek poti, saj me jebe ta kitajski Zümo, ko iznenada poči k prasica , midva pa meter v zraku z motorjem vred(skupna masa cca 600kg), ko pristaneva se zaiskri , kot da bi rezal s fleksarco, a ostaneva na kolesih.... Tak sva bila šokirana, da sva takoj ustavila na odstavnem pasu in bila prvih 5min, popolnoma tiho, samo nemo sva stremela v temo. Wtf.....pri 120kmh sva povozila 20cm visokega ležečega policaja,seveda neoznačnega. Prou vedel sem ,da bo še pizdarija s tem srajem po cesti. Morem biti pošten do Irancev, namreč imajo sistem, da pred vsakim križiščem,izvozom,uvozom,pred mesti šopajo te ležeče policaje. Kako izgledajo, sem vam slikal , ko sem vozil za Teheran. Jaz pa v mojem piskru integriran sistem EU. Ma kakšen ležeči policaj sredi obvoznice.....faak in še enkrat faaak, vse se moram naučit na lastni koži, pa še takrat včasih ne zaleže. Ko prideva k sebi, hiter pregled motorja, najbolj sem se bal ,da sem polomil vzmetenje. Armatura itak cela utripa, crknil je ABS, spustil je dušo stabilizator krmila in zvil sem felgo ter centralno stojalo je začelo pošteno jamrat,saj sem zadel spodaj dvižni hidravlični sistem. Motor je ostal premičen, brez ABS-a sem vozil pol življenja, brez stabilizatorja se pa da, samo malo bolj na trdo moraš prijeti bika za roge sploh pri zviti felgi. Mal trese, ne vem komu se imava zahvalit,da sva ostala brez praske in motor funkcionalen a malce šepav. Pri sebi se odločim, da ponoči v Iranu več ne vozim!!! Vesna je še nekaj časa v šoku. Obrnem na šalo,jo pomirim, ona pa mene, res sem se usral , ko malo dete, lahko bi tu zaključila..... Voziva dalje, začne se danit, ustavim in še enkrat pregledam motor. V redu je, vse kar je bilo sem že ugotovil. Odrineva, ko se začne prebujat sonce in naju končno božat s svojimi žarki. Namreč voziva konstantno na 1300-2100nv , je približno 6 stopinj brrr Ko sva priletela na cesto je motor zabilo do podna Ko se približava mestu Qom je sonce že visoko, midva odmetavava plasti oblačil,prvo podloge, potem ledvične pasove in že sva na pol naga. Pogledam temperaturo 30+ Šok za telo, saj sva zadnjih 5-6kkm vozila od 0 do največ 15 stopinj. Čiiistaa jebaa Šopava še kakšnih 100km naprej , ko vidim znano domače okolje, policaj z liziko in nisem mogel vrjet, radarjem. Prvo iz kje sem ,bla, bla , potem mi vljudno pove da sem vozil 128kmh na 80kmh omejitve , me opozori, da je cesta proti Yazdu zelo nevarna in naj nadaljujem počasi in previdno. Odnesla sva jo brez kazni, ta narod me vedno znova preseneča.. Pozabil sem še napisat, da moja 20m stran od procesa slika policaje in mene, fak, policaji so tu zelo alergični na fotoaparat. Sam pri sebi spet meljem, zdej me bo baba še v zapor stlačila... Vse se je dobro izšlo in za fotografijo sem ji takoj , dal poljub na lice. Na poti so sunki vetra tako močni, da me premaknejo na drug pas, res neugodno, Vesna se me tišči kot klop. Res mi jemlje energijo vse zgoraj našteto, najhujši pa je klimatizacijski šok. V 800km sem šel 2x lulat in spil ogromno tekočine, sesut sem a veder in v pričakovanju novega. Ne daleč stran vidim neko ruševino itak takoj pogledat, poleg možak, pastir. Ko ga povprašava,kaj je to bilo včasih v polomljeni angleščini odgovori v smislu , kot smo ga doživeli na tripu v Bosni jaz in Čelosi ...šta je bilo je bilo. Ker pa Murfi nikol ne počiva, jaz pa hepan , kot sem vidim nek starodavni vodnjak v daljavi. Poln qrac ma vročine, makedama in blata Takoj zavijem s ceste in gasa proti njemu, ko zapeljem na vlažno zaplato in naju vrže po tlel, sreča je bila, da je hitrost cca20- 30kmh . Odlomim ogledalo, motor pobereva v sekundi adrenalin šopa 100+na uro. Duck tape rešuje situacije Ja kaj naj vam rečem, moja je še bolj upilena , kot sam. Spogledava se in smejeva , res sem butl. Težko se skobacava iz blata pri 34 stopinjah pa je to še 2x težje, skoraj doživim vročinsko kap, se mi že megli, a nadaljujeva do kurčevega vodnjaka, kjer imava senco , pojeva , vmes pa gučava , kakšen zajeban dan. Umru sm ..... Moja se pa razživi .... Do tu sem se po petih mesecih moto pavze vpeljal pa tudi zelo dobro klimatiziral za poletje. Po rehabu v senci in skuši iz konzerve ter vodi iz plastenke sva redy za naprej , pezda je vroče .....spet nam mahajo ,slikajo in se želijo pogovarjat pri 120kmh V daljavi vojaška baza, zato stisnem hitro fotko in beži , da me spet ne maltretirajo , kot v Rusiji , ko sem skor metek fasu , k sm brihten Prebavne motnje so se nama umirile po oglju in probiotikih. Njihove hrane sem se tako navadil, da se bojim, da bom doma dobil drisko. Ko pridem v Yazd takoj zvlečem mulce na kup , naj me peljejo do nekega hotela . Sledim jim po mestu . Tradicionalno in običajno tu v Iranu moja navigacija do hotela ! Prelepo mesto tako zgodovinsko , kot kulturno. Po 12h se pripeljeva pred najin tradicionalni hotel Firozeh, res lep in polen komarju. Dan zaključiva ubita ob dobri mezi , osebje tops , prav tako hišnik , a o vsem naprej v nadaljevanju.... Sva še ne ,na pol poti, men pa motor že razpada . V sobo se zvlečeva z zadnjimi atomi moči, a zadovoljna in srečna, da sva cela in motor delujoč,avantura se nadaljuje jujuhuhu Lp S&V

Po ogledu muzeja smo bili kmalu na motorjih in na poti proti glavnemu mestu Gruzije, Tbilisiju, kamor smo prišli pozno popoldan in našli prenočišče blizu glavne bolnišnice, kar je bil tudi naš namen...........v bistvu smo najeli celotno hišo, pravo razkošje :) Ko smo se razpakirali po sobah, smo odšli na obisk v bolnico h kolegu, ki se je poškodoval pri padcu. Pred vhodom v njihov "UKC" je stal vojak z masko in kalašnikovko, ko smo pršli do recepcije so nam razložili, da je največje število oseb, ki lahko naenkrat obišče pacienta pet, po pregovarjanju nas je lahko šlo vseh osem :) ni se bilo kaj preveč za šalit, saj je imel "lift majster" za pasom konkretno makarovko,... vse pod orožjem, bog ve kaj je imela pod pultom ženska na recepciji :) noben si ni upal fotkat...... dvigalo majhno za štiri ljudi, bolnišnica čista, s klimami, sicer iz nekega drugega časa, na relativno dobrem nivoju, pa brez tistega občutka, da si v bolnišnici, ni tiste beline in občutka kot pri nas, kljub temu, da smo v Slo kritični do zdravstva......kolega je bil v zadovoljivi oskrbi, sicer pa precej zaposlen z kontaktiranjem glede nezgodnega zavarovanja.....spet veliko drobnega tiska, ki ga ne opazimo in posledično težave s plačilom, vendar se je na koncu vse srečno išlo, tudi z operacijo in potjo domov. Pogled na mesto z okna bolnišnice pove, da je Tbilisi sivo ex socialistično mesto, v katerem razen starega dela ni kaj veliko za videt, vsaj tako smo ga mi doživeli, zvečer in naslednji dan, ko smo si vzeli čas za ogled mesta. Zvečer smo se s taksijem odpeljali v stari center mesta in si ga peš ogledali, ter si privoščili dobro večerjo. Promet je gost in divji, zrak slab, da peče grlo. Center je lepo urejen in ljudi je bilo precej, dogajanje je živo, stare zgradbe so lepo obnovljene, tudi parki in peš poti urejeno, nekaj je nove arhitekture, predvsem most, za moj okus moderna skoraj futuristična arhitektura ne gre skupaj z zgodovino, led lučke na mostu, ki spreminjajo barvo poveličujejo most, ne zlijejo pa se z ostalo osvetlitvijo starih zgradb, palače. Policistov precej, vendar niso bili vsiljivi. Naslednji dan smo po zajtrku naredili še ogledno turo po mestu, nato pa se odpeljali proti naslednjemu cilju........po vojaški cesti v Gergeti in ogled Trinity church :)

Nasledenji dan je bil tudi naš plan pot proti Tbilisiju, spotoma pa smo se želeli ustaviti v mestu Gori in si ogledati Stalinov muzej, ki je bil rojen v tem kraju. Nekaj časa smo vozili skupaj s Šumijem in res je šlo v ovinkih parkrat skoraj po dveh kolesih, ni kaj je vozil k.....Proti večeru smo prispeli v Gori. stacionirali smo se v prijetnem resortu v bližini centra. Naslednji dan smo, se dopoldan peš odpravili po mestu, do muzeja, ki je lepo urejen in zelo obiskan, z vodenjem v različnih jezikih. Zunaj je rojstna hiša v kateri je bil rojen nekdanji voditelj CCCP, Joseph Vissarionovich Dzhugashvili - Stalin (1878-1953), nebi razpredal o tem, koliko nedolžnih ljudi je umrlo zaradi njega ...... in koliko jih ja zaradi R.Nixona ali J. Busha, ali je bil diktator ali ne, je zgodovinska osebnost in ker smo se vozili mimo smo si šli ogledat njegov muzej. V Goriju govorijo o njem s spoštovanjem, kot o voditelju, sinu njihovega naroda, ki je vodil celo CCCP do zmage v II. svetovni vojni. V rojstno hišo, ki je zaščitena z mogočno zgradbo, ni bil mogoč vstop, smo si pa ogledali muzej, ki je lepo urejen in poln predmetov iz njegovega življenja. Mene kot ajzenponarja je najbolj zanimal vagon v katerem se je večinoma vozil, ker se je bal letenja, ta je stal zunaj in je bilo potrebno za ogled plačati še eno vstopnico. Za tiste čase je bil tehnološko zelo napredne konstrukcije, predvsem podvozje, znotraj pa nič kaj razkošno. Peš smo si ogledali center mesta, na žalost je bil muzej II. sv. vojne zaprt, smo si pa ogledali druge mestne zanimivosti in ugotovili, ja Gori raznoliko, ter urejeno mesto, s parki in zgodovinskim pridihom. Popoldan smo bili spet na motorjih in pozno popoldan prišli v Tbilisi, kjer smo rezervirali celi hiši v bližini njihovega kliničnega centra in smo imeli možnost peš na obisk k kolegu.

Po prihodu z gorske vasice Ushguli, je bilo potrebno razmisliti kako prepeljati motor poškodovanega kolega v Slo. Komunikacija je bila intenzivna, idej veliko, špediterji iz Slo niso imeli rešitev za prevoz motorja s tovornjakom, oz. so bile zelo drage, na koncu smo s pomočjo dela lanske »Maroko ekipe« , ki je ostal v Slo dobili naslov v Tbilisiju, kamor, naj bi motor prpeljali, kjer naj bi v garaži počakal na še enega člana lanske ekipe, ki je bil pripravljen priletet v Tbilisi in motor z nami peljat domov, seveda ob strinjanju lastnika. Tako smo morali poiskati prevoz do Tbilisija, zato smo se pozanimali pri našem gostitelju, takoj je našel rešitev in sicer v vozniku kombija, z nadimkom "Šumaher", kot je rekel gostitelj, vozi kot legendarni voznik F1..... strinjali smo se saj, nismo imeli druge možnosti.......ko se je pripeljal Šumaher, smo ugotovili, da nima kombi za prevoz tovora, temveč manjši kombi za potnike, enak tistemu s katerim smo se peljali v visokogorje. Na prvi pogled smo bili vsi menenja, da GS ne gre v tak majhen kombi, vendar sta nas Šumi in gostitelj prepričevala, da v tak kombi gre vse mogoče, kaj šele tak motorček.....po prepričevanju smo le poskusili spraviti motor v kombi, demontirali smo sprednjo povišano vetrno zaščito in vzvratna ogledala, ter potisnili po plohu motor v kombi, vendar zaradi višine krmila še vedno ni šel notri, manjkalo je le dober cm, tako, da smo morali delno sputiti še prednjo gumo, da smo ga utovorili, tako na tesno, da ga niti vezati ni bilo potrebno. Tako smo rešili zadevo in se dogovorili, da ga Šumi naslednji dan odpelje na naslov v Tbilisi, kjer bo počakal cca. deset dni, da pridemo ponj. Dogovorjeno storjeno.

Vas Ushguli je dejansko skupno ime za štiri vasi - Zhibiani, Chubiani, Chajashi in Murqmeli in je oddaljena od mestca Mestia 45km. Vas Ushguli leži 2200mnm visoko, tako da je najvišji stalno naseljen ležeči kraj v Evropi, ki je stalno poseljene že stoletja, če štejemo ta del sveta še po Evropo menda jih tam stalno živi okrog 250, kot nam je povedal domačin. Vsaka posamezna hiša v vasi ima svoj stolp, ki je služil za zaščito, v katerega so se po potrebi zatekli v primeru napada zavojevalcev in tudi različnih klanov iz okolice . Velikost, višina in število stolpov so simbolizirali moč klanov. Prav tako so v stolpih hranili najdragocenejšo lastnino. Graditelji so bili nedvomno gradbeni mojstri, saj so nekateri stolpi visoki 20 metrov. Vse skupaj pa obdaja neverjetno lepa naravna kulisa gora Kavkaza, ki segajo na 5000mnm. Goro Shkhara (na sliki) je s 5201mnm najvišji vrh Gruzije, ter tretji vrh Kavkaza. V vasi lahko najdemo nekaj prenočišč, ki jih ponujajo domačini, ki se trudijo zaslužiti nekaj od turistov, lokalček za pijačo, tako, da se domačini prilagajajo potrebam obiskovalcev, je pa vse še zelo pristno in neskomercializirano.V Svanetiju živijo Svanetijci, v bistvu pod-skupina Gruzijcev, ki govorijo svoj lasten nenapisan jezik, v teh krajih menda tudi še ni izginilo krvno maščevanje. Povsem običajno je, da srečuješ prebivalce v vasi na konjih, ki so tukaj še vedno zelo uporabni. Gruzijska najbolj slavna kraljica Tamar je imela v tem delu Gruzije poletno rezidenco, po nekaterih podatkih so v Svanetijo na vrhuncu gruzijskega kraljestva shranili neprecenljive zaklade takratnih vladarjev, po legendi naj bi za lokacijo vedela le peščica ljudi in ta info se je prenašala iz roda v rod, zadnji naj bi vedel kje so skriti zakladi 97-letni moški, pred nekaj leti je skušal priti do predsednika države, da bi povedal, kje so zakladi zakopani, a je na žalost prej umrl.... V vasi ni bilo veliko turistov, slišati pa je bilo nemško in angleško govorico, največ pa je bilo Rusov. Slovencev nismo srečali v teh krajih. Samostan nad vasjo, je skromen na zunaj in cerkvica (na sliki) majhna delno vkopana v zemljo, ko pa stopiš vanjo skozi majhen nizek vhod "začutiš dih zgodovine in vere", znotraj res čudovita, kot prestopil v čas tisoč let nazaj.

V Mestio smo prišli zaradi nezgode kolega in prevoza njegovega motorja do mesteca že po trdi temi, iskali smo prenočišča, vendar je bilo vse polno, težave so bile tudi s komunikacijo, angleško ni šlo, lažje Slovensko in Rusko.....potem pa se prikažeta dva mlada gruzijca, tudi turista, ki študirata v ZDA....beseda da besedo in kaj kmalu nam pomagata in kličeta za proste sobe.....mestece je majhno in že nekoliko diha s turizmom, nekaj oštarij in lokalov, osrednji del lepo na novo urejen.........dobimo sobe pri upokojenem vojaškem oficirju, kjer smo slovanski bratje dobrodošli, motorje parkiramo v vrt.....naslednji dan planiramo ogled vasi Ushguli, ki je še vedno ostala v nekem drugem preteklem času stolpi prvi zgrajeni v 10 st., ki so največja značilnost te pokrajine Svaneti, so pod UNESCO-ovo zaščito svetovne dediščine. So še vedno relativno dobro ohranjeni in v nekaterih celo še živijo ljudje, ali v hišah, ki so jim prizidane. Za pot, ki smo jo sprva imeli namen prevoziti z motorji, smo se odločili, da najamemo terenca.......razrit kolovoz ni bil primeren za naše težke in neprimerno obute motorje,.....terenski kombi 4x4 Mitsubishi Delica je "kralj" za prevoz več ljudi na teh razritih cestah, malo več se nas je zbasalo v ta mini kombi, kot so predvideli Japonci, vendar je šlo Vožnja je trajala dobro uro, z občasnimi ustavitvami za srečevanje z drugimi vozili. Zanimiva vožnja Lepo se je bilo sprehoditi po vasi, ki je dajala občutek nekega drugega časa, si ogledati cerkvico in občudovati vrhove okoliških gora, res zanimiv filing. V vas še ni "pridrvel masovni turizem", zato nas je bilo turistov malo, nekaj je bilo domačinov, ki so imeli na ta dan verski praznik in so prišli v cerkvico. Nekaj je bilo pohodnikov in tudi nekaj avanturistov s terenci, ki so taborili v šotorih na vrhu hriba, kar smo imeli tudi mi namen, v primeru, da bi lahko prišli z motorji gor. S šoferjem smo se dogovorili za dve uri časa za ogled, potem pa vožnja nazaj, podobno zanimiva, kot gor, vmes se najde kako vozilo, ki mu je zmanjkalo goriva in potem malo pretakajo bencin v kanticah, tudi naš šofer je vozil na rezervi, lučka gorela skoz

V Turčiji smo ob Črnem morju prespali v urejenem kampu, podebatirali smo s parom iz Poljske, ki je na T Ex 1200 prišel iz Gruzije in kritiziral noro vožnjo Gruzijcev, nismo mu verjeli, pa kmalu spoznali njegov prav..... Naslednji dan nas je še prala nevihta, prespali smo v novem motelu, motorje spravili v še nedokončan lokal v pritličju. Nadaljevali smo proti Gruzijski po čudoviti cesti, ki je peljala po soteski, vmes nas je zopet oprala nevihta, privoščili pa smo si tudi kosilo. Okrog 19 smo prispeli na Turško Gruzijsko mejo, ki jo je naznanila nekaj kilometrska kolona tovornjakov in tudi kolona osebnih vozil, ki se ni nič kaj premikala. Nismo si upali kar mimo kolone, saj so čakajoči, večinoma Turki na veliko "pizdili". Sprehodil sem se dobre pol km do Turške rampe do prvih avtov v vrsti, tam sem opazil precej bogi Yundai poln nalepk, z "dodatno opremo" na strehi, kao pripravljen na rally, v njem je sedel simpatičen fant, pozdravil sem ga, beseda je dala beseda........ 4 Irci so se odločili, da gredo na Mongolija rally.....malo sva še poklepetala in se pošalila....prosil sem, ga če bi nas spustil naprej, ker smo povsem zadnji in bomo do polnoči statisti....sproščeno je dejal yea men no problem njegovi kolegi so bili že na potniškem terminalu, rahlo "zakajeni" obvozili smo celotno kolono, čakajoči Turki (kot smo kasneje izvedeli večinoma lokalni švercerji), so totalno popizdili in pritiskali na policaja na meji, da smo neupravičeno prehiteli vse, s strahom smo opazovali vpitje in mahanje z rokami, vendar je bil policaj pravi "đek" in jih je vse steral v pm, ter na omogočil prečkanje meje prehod meje je kljub temu trajal z vsemi formalnostmi cca. tri ure. Sistem prehoda je v tistih krajih, tak, da sme z vozilom le voznik, ostali potniki, pa preko terminala za potnike in se zadeva zavleče, še posebej, ker je potrebno motorno kolo uvoziti in seveda dodatno zavarovati, torej administracije čez glavo. Pri zavarovanju motorja se je ponovil celoten postopek s pregledom pasporta, vozniškega in prometnega, no tukaj se je zapletlo, namreč v bazi podatkov so imeli možnost vpisovati le KM v naši prometni pa so navedeni KW......how manj HP sir? je vprašal uradnik.....160KM odgovorim.....oo no no sir that is impossible....takoj je podebatiral s kolegom in sta poiskala na netu pretvorbeni faktor in izračunala KM..... ooooo sir you have right ..... can I make a selfi with your motorbike...... na koncu je bilo zavarovanje 32€ za vse motorje, ki so imeli precej različne moči kakorkoli bilo je ob koncu dolgega dneva naporno, zabavno, zamudno in konec koncev se je vse dobro izšlo in nekaj čez 22 smo bili čez mejo še brez postelje za to noč.

Prvi dan do Sofije in naslednji dan do Istambula nas je pralo, parkrat na dan smo si oblekli dežjake.........skozi Istambul smo se prebijali pet ur ..... po vseh mogočih pasovih, vse večpasovnice zabite z vozili, promet stoji ali se odvija počasi.....vozni park zelo dober.......Istambul (uradno 18mio, neuradno 20mio), velemesto v vseh pogledih, kar smo videli urejeno, čisto, infra ceste zgradbe nove....... vsi pozitivno presenečeni.....kot ob povratku skozi centralno Turčijo nad vso državo.

Vozit po planotah Armenije na vec kot 2000m/nm je super. Vceraj smo bili v Sevanu in se namocili v enem od najvisjih jezer na svetu 1900m/nm superca. Vozniki v Armeniji bolj kulturni do motoristov, ceste slabe pokrajina lepa in bencin slab.

Nikoli se ne vri sedaj v Armeniji prisli v Tatev se peljat z "najdalso zicnico na svetu" do cerkvice, na splosno nam je Arenija bolj vsrc kot Gruzija, mototisti tukaj pa smo eksoti. Srecno