Dvorana slavnih

Ma si ne morem pomagat. 3C

Včeraj je bil ravno pravšenj dan za nadaljevanje sirove zgodbe. Tokrat sem malo experimentiral z okusi. Naredil sem sir z dimljeno papriko, tucano Makedonsko pariko (šarf), sir z olivami, sir z mediteranskimi zelišči, sir z mešanico začimb, sir z česnom, seveda klasičnega belega (slanega) in pa ker sem dobil vzorec borovničevega koncentrata za sadne jogurte...sem naredil še sir z borovnicami (neslan seveda)....bomo videli. Zdaj so na hladnem, popoldan pa pokušina.

28.4.2018 Isfahan-lahkih nog naokrog Vstanem po 4h spanca, dvignem še Vesno in greva na zajtrk. Kraljevsko, od lubenice, klobasic,jajčk na 100 načinov, skratka vse kar ti srce poželi? Res sva si privoščila. Ko sem hodil in filal krožnike , ter jih nosil na mizo , se je osebje muzalo in rukalo en drugega. Pa briga me, nisem se rodil, da bi bil všečen drugim? Zvečer, ko naročiva večerjo naju vsi spet gledajo ko tele v jagode, ko pravim, da ne maram riža. Nepredstavljivo jim je, povsod ti rinejo riž. Mislim , da jih to prav zmoti.Kaj bi šele bilo, če bi vedeli kaj si mislim? Greva v sobo počivat, oba sva utrujena. Če se bo nama kaj dalo ok, če ne pa tudi prav? Ob dveh popoldne se zbudiva, vzameva taxi in greva v mesto Naš taxist ..... Zamenjava denar pri lokalcih, imajo boljši tečaj, kot bilokatera banka, pa še ni se ti treba zajebavat z biokracijo....pasuš, kri, voda , blato, številka noge? Vmes se zapeljemo, kar z avtom v bazar.? Do mestnega parka se prebijamo po ozkih uličicah in daleč od turističnega blišča. .....končno malo bolj prijetnejše za oko ..... Po mestu vidiva veliko avtov , ki jih prvič vidiva in to poleg Iranskih znamk , tudi Reno, Peugot modeli, ki jih na EU trgu ni. Pojeva neki njihov fast fud, saj mi kebabi na sto in en način gledajo iz ušes, drugo mi pa nekak ni za jest in vmes drekava po spletu. Pa dejmo še eno tortico aaaaaaa..... Polno kapo imava tudi ogledov mošej in muzejev, najedla sva se? Dan imava za sebe. Sprehajava se po mestu, paseva se z očmi, hecava in uživava v trenutku. Mostovi podnevi niso tako lepi , ko ni dekorativne osvetljave in suhe struge pričajo o pomankanju vode...... Pogledava tudi modna oblačila za ženske. Vesno slikam poleg lepo oblečenih lutk, vsaka oblekca povsem različna, drug kroj, druga barva , res imajo čut za modo??? Jutri greva proti Kermanshah, že zdaj mi je muka, saj je napovedan dež? Etapa im cca600km in če prideva do tja v cca 13h zaradi razmer, na cesti, ki sem jih vam opisal prejšnji dan, bo zmaga? Vrjetno , bova samo prespala in drug dan naprej proti Tabrizu. Časa nama zmankuje pa tudi ni več fore ogledovat eno te isto? V veži hotela še malo posedim , misli mi že bežijo k jutrišnjemu dnevu , saj imava napovedano zelo slabo vremensko prognozo , ampak vse štima. Lp S&V

@krucymucy Vidm, da nisem edini k se je matral z alfami. Te mi je bil tudi zelo mocno zal, da sem jo moral prodati (sem jo skusal nazaj odkupiti ampak ni srece). Sedaj so vredne lepe denarce. Alfa 155 Q4, ki sem si jo delal po lastnem okusu. Motor je bil pripravljen za 500hp (na koncu sicer varnih 360hp). Podvozje blizje dirkalnem kot cestnemu, velike brembo zavore itd itd. Avto je papcal impreze STI ferrari F430 spider, mi ni usel pri pospesevanju na obvoznico Lancia delta integrale s karoserijo od Alfe 155(zame neki najlepsega) V akciji, ko sem jo "mesaril" Evo par sljikc: Disk testno: Komej da pase v felgo: Pa se felga testno: Vmesna faza Pri licarju Koncni izdelek

Vidim da bodo zime zanimive, ker na taki podlagi te ne more zebst

27.4.2018 Shiraz-Persopolis-Isfahan cca 500km Ma sej veste, jutranji ritual? Ko spakirava, se usedeva in že drviva med ulicami iz mesta, ki me več ne vidi, tudi , če še kdaj pridem v Iran. Pustil naju je hladna! Takoj naju požegna dež? in če ima načeloma Iranski asfalt dober torni koificient, se ob dežju spremeni v pravo poledico. Naj vam predstavim podrobnejše. Pri pospeševanju v 5 prestavi, pri 60kmh in cca 600kg skupne mase,mi zavrti zadnje kolo? komaj se ujameva in ostaneva na kolesih wtf Rjave črtice na gatah ni, saj sem zadaj zabetoniran , po Iranskih domačih medikamentih? Posledice , ko dežuje..... Vožnja do Persopolisa je eno samo trpljenje. Dež sipa, nor promet, cesta poledica, dodajte še faking zanič pnevmatike, ki so dobre samo po suhem, saj so res plastične, drugače bi pri tej teži itak ostal brez njih po 2000km, poleg vsega pa mi je crknil ABS , TC pa ta mopi nima, ubijalska kombinacija? Med tem, ko se trudiva ostat na dveh kolesih, itak vsi blendajo? no tudi to sem skužil , po pogovoru z naključnim oboževalcem ? Blendajo nama, ker imava prižgane luči. Saj se spomnite prejšnjih postov, ko sem vam napisal , da vozijo brez luči do trdne teme? za njih sem pravi čudak na cesti. Prvič vidiva tudi lunapark. Se sprašujem, kako se Ninje vrtijo na kolesu sreče? Končno se prikotaliva do starodavnega mesta Persopolis. Od Shiraza do mesta je 55km, porabil sem eno uro in pol, da oboliš? V Persopolisu dež poneha. Parkirava in dava vratarju čelade, da jih ne trogava po hribu. Mister.... to imajo v navadi reči, in ko to slišim , vem , da bom moral pljunit denar ali pa je nekaj narobe, drugih možnosti ni? Ok, dam mu evro in pol, zadovoljen on in Mister? Nekaj dejstev o Persopolisu: Po navdihu Mezopotanskega modela, so kralji Ahemenidov Darius, njegov sin Xerxes in njegov vnuk Artakserxes, zgradili ta kompleks na pol naravni in pol umetni terasi na 13ha(550-330BC)na Mountain of mercx. Bil je sedež vlade Ahemenidskega cesarstva, čeprav je bil zasnovan predvsem zato, da bi bil prizorišče in spektakularen center za sprejeme in festivale kraljev in njihovega imperija. Takoj imava fene okrog sebe, namesto, da bi fotografirali zgodovinske znamenitosti, fotografirajo naju ? Za vstopnino boste porabili 10€. Izplača se, je kaj za videt! Samo moraš pa šopat v hrib, grr to ni zame, sem motorist in ne ultramaratonec, teče mi iz j....? Tu tudi prvič vidim na kupu EU turiste. Mogoče sem jih v celem potovanju tu videl pet ali šest....? V pogovor se zapletem s Švicarjema, ki sta po Iranu naredila 34kkm z Avtodomom? Ko mu poveva iz kje sva in kam greva, mi svetuje naj ne hodiva na mejo ( Saray Kapikoy Gümrük Müdürlügü ), ker je baje samo za lokalne prebivalce in tovorni tranzit med Iranci in Turki. Ker ko vprašaš Iranca za pot do hotela, ti vsak kaže v drugo smer, ne bi rad preveč bluzil po in ob mejah, saj so v tem predelu večinoma Kurdi in Turki, ki se med sabo nimajo najrajši. Gremo naprej? Hvala vsem mogočnim, da je vreme zdržalo vsaj za ogled, ker čim se vsedeva na motor dež?, ki naju namaka še 150km, zraven pa trčeni Iranci vozijo 2m za ritjo, snemajo in mahajo, cesta pa , kot led, sam čakal sem da me kdo sname od zadaj? Tudi, ko se ustaviva za lulanje in zavijeva s ceste, se takoj ustavi še pet avtov, nudijo pomoč, prosijo dovoljenje za fotografiranje, dovoliš enemu, hočejo vsi. ? Da ne bo nerazumevanja, so dobrodušni in večinoma simpatični, samo človek tud scat ne more, da ti ne dihajo za vrat. Če mi je bilo to prej simpatično imam zdaj tega fotografiranja in vljudnostnega čeblanja polen pisker, obema gre že pošteno na jetra? Končno poneha dež in začne noro pihat. Premetava naju po celi cesti, tu ni HAK-a, da bi ob premočnem vetru zaprl cesto, tu si sam? greš naprej ali pa stojiš sred gor in moliš, da neha pihat. Črtic ni, sem že prej razložil? Skoraj celo pot do, malo pred Isfahanom se voziva na 2000-2600mnv seveda z vetrom v laseh? Ponekje tudi samo 10 stopinj, midva pa vlažna od dežja in na burji brrr Motor na 2600mnv muka, ne paše mu ta višina, tudi nama ne in mukava z njim ? Piha tako močno, da ko fotkam , Vesna drži motor, da se ne zvrne iz stojala? Končno se spustiva na cca 1700-1800mnv posledično grejo temperature na +25 in burja pojenja, uf sem se sprostil, res je bilo težko vozit! Dlje na sever voziva bolj je Iran zelen in bogat. Prvič sem videl tudi wifi znak na petrolu? Saj veste, tu in še kje drži star balkanski pregovor: "što južnije, to tužnije"? Še nasvet bodočim popotnikom. Iranci so že tak mal ku ku za volanom, ko pa srečate plav pikap(cel Iran jih je polen) bodite še posebej previdni, to so tukajšnji kmetje, ki so iz kamel prešaltali direkt za volan? Isto , kot bi malemu otroku dal v roke napoljen kalašnik, smrtonosni izstrelki??? Evo takšne se treba pazit. Vsakič, ko imam etapo cca 500-600km si rečem, šala mala in vedno takrat, me zjebe vse kar je možno, če ni dež, je burja,če ni burja je vročina, če ni etc etc etc Še par utrinkov iz poti do Isfahana..... Pred hotel prideva umrta, utrujen sem, kot pes po gonjenju. ?za nama je faking 500km v težkih pogojih in 10 ur v sedlu.? Morem pohvalit direktorico hotela Ataman v Perzijskem zalivu na otoku Qeshm, ki nama je v Isfahanu uredila prelep hotel za 50 dolarjev na noč. V hotelu pa od ščetke za zobe do brivskega pribora, lepo in tops. Če je bil do zdaj najboljši hotel Ataman na otoku, je vodstvo prevzel hotel tu v Isfahanu, hotel Alvin? Ta etapa mi je spet dala po pi....? Tuš, uredim motor, razdrem čelado, sčistim notranjo zaslonko, vizir, uredim prtljago, saj greva v prihodnje proti severu in tako proti nižjim temperaturam. Pogledam na uro 22h, se spogledava in brez besed veva. ❤ Jutri zvečer se nama bo spalo, saj imava hud primankljaj spanja. Stisneva zobe in greva pogledat ter prešetat dva najbolj znana mosta. Prvi je Pole Khayoo in je zelo priljubljen zvečer med mladimi? Roštilja se in kadi šiše, domač se počutim? Drugi je SioSePol, ki je mirnejši a prav nič manj lepši. Mosta morate videti ponoči, ker podnevi izgubita čar. Primer......? Na poti do hotela še kakšen most in zanimivost.... Večerja ? Zdej grem pa res spat. Moja je že v mižulah, jaz pa foun odložim ob 2h zjutraj. Lp S&V P.S. Do sedaj nama je bilo najlepše mesto Yazd, tu je prevzel vodstvo Isfahan, bolj odprto, ne tako versko zategnjeno, bolj free, bolj toplo, skratka , če pridete v Iran, ga ne smete izpustiti.

Naslednji dan smo že ob 7 na zajtrku, ki v hotelu res kraljevski, spokamo se iz sob, moški natovorimo motorje, ženski del pa.....na drugi strani, kjer je ravno oživela nedeljska tržnica imajo vse in še več.......samo malo pogledamo.......pa je šla še urca in nekaj €.......ta čas smo pregledali dnevno ruto, do Burse okrog 650km, nič posebnega tranzit proti domu.....vozili smo se po dobrih cestah z zmernim tempom.....se ustavljali kavo, tankanje, kosilo.....okrog 19 smo v Bursi, ker je Erdogan prepovedal Booking in posledično ni dostopen preko neta, tudi preko drugih portalov ne, imamo nepričakovano težave najti hotel s prostimi sobami, kar v štirih smo se ustavili pa so bili zasedeni, celo taki z najcenejšo ceno sobe po 290€.....sparkiramo v centru in se peš odpravimo na "lov".....najdemo hotel vendar brez garaže ali tako velike avle za spravit motorje.......možakar v recepciji nam priporoča dva varovana parkinga v bližini.....ko jih pogledamo, čudna in še bolj čudni varnostniki.....odločimo se, da raje motorje sparkiramo na ulici pred hotelom.......dogovorili pa smo se na recepciji, da sta dva dobila sobo nad ulico, kjer so bili sparkirani bajki......bila nočna čuvaja pobrali smo stvari z motorjev, jih zaklenili in priklenili med sabo, vklopili larme in jih prepustili ulici.....v bistvu je bilo tako prvič na celi turi......večerja v hotelu in spanje......žena me je zbudila okrog 3 ponoči, ker naj bi slišala alarm, hitro se oblečem in z liftom dol, že mi gredo po glavi čudne misli......tečem mimo receptorja in na ulico......vse mirno in OK.....receptor me čudno gleda "All right, sir? You are the third person to come to see motorcycles".... hmm ja očitno nam ni vseeno za njih......ko se vračam z liftom zgrešim nadstropje, razsvetljava v hodnikih je nočna in kar naenkrat se znajdem v še bolj temnem prostoru kjer je bilo par tipov na kolenih, ko sem malo bolj pogledal sem opazil, da sem uletel v molilnico....malo so me čudno pogledali, bil sem čisto neprimerno oblečen za ta posel, v kratkih hlačah in rdeči mikici, z baterijo v roki bolj primeren za maraton jeklenih opravičil sem se in potem na hodniku ugotovil, da sem se izkrcal eno nadstropje prekmalu......noč minila mirno, kot pa sem zjutraj na na zajtrku, ki je bil v jedilnici na vrhu hotel z lepim razgledom, izvedel, smo. čez noč vsi "opravili kontrolo" pri motorjih.........zjutraj smo se spakirali, se poslovili od prijaznega osebja hotela, vreme OK in se odpeljemo proti mestu Canakkale, kjer ni bilo gužve in smo uleteli kar na prvi trajekt....... s se trajektom pepeljemo preko morske ožine Dardanelle.......vožnja s trajektom je bila kratka, ladijskega promet v ožini pa ogormono, vse ladje v Črno morje plovejo tu skozi in seveda tudi nazaj.........takoj, ko se izkrcamo parkiramo, da se v restavraciji ob obali ožine odžejamo, no pojavi se prijazen natakar ˇnaš čovek iz skupne bivšeˇ pa si privoščimo kar kosilo.........smo že bliže doma in v sproščenem vzdušju ob znameniti morski ožini......nato zopet na motorje in proti Turško-Bulgarski meji.....okvirni cilja je bil priti v Bolgarijo do Svilengrada, cca.550km......vožnja poteka prijetno, promet pa je že proti meji gostil.....Turki na delu v tujini so se že vračali z dopustovanja nazaj v njihovo drugo domovino Deutschland.....dobrih 15km pred mejo je že stala kolona tovornjakov.....tudi kolona avtov je dolga več kot km.....kar za čakat.....počasi smo se pretakali med kolonami naprej........nekaj pred Turško kontrolo nas prijazen turški gasterbajter spustil v kolono......v pol ure smo čez kontrolo.......nato spet malo pretakanja med kolonami v prostoru do Bolgarske meje...pregled papirjev in Bolgarski carinik veselo ˇwelcom in Bolgarija in EUˇ.... jah Turčija izgled bolj EU kot Bolgarija........pa to je tema za kdaj drugič......ob mraku smo bili v Svilengradu, mestu igralnic in hotelov kamor po reg. tablicah avtov sodeč zahajajo Turki, na v Turčiji pepovedane pregrehe.......malo smo iskali po mestecu hotel, polno ali zaprto....nato zbokiramo sobe po netu......pripeljali smo se na lokacijo že v trdi temi, še vse zaklenjeno, vrstne hišice z APP.... lastnica je prišla v pol ure, motorje smo parkirali na terasi za vrati....se razpakirali in lačni.....peš smo šli do centra kjer smo si v hotelu ob 23 uri privoščimo res gurmansko večerjo, prijazno osebje nas je ob izteku delovnega časa res vrhunsko postreglo, za bagatelno ceno......pustili smo jim dobro napitnino. Naslednje jutro po zajtrku ob 9 na motorjih in proti Srbiji, Leskovcu, dobrih 500km.... "lagano i sportski" kot bi rekli dol.....kamor smo imeli namen tisti, dan ni se nam mudilo bili smo že precej bliže doma in imeli dovolj časa.....vozili smo se po polnih Bolgarskih cestah in na info tabli nad cesto pri Plovdivu opazim napis "this year 686 dead people on the Bolgarian roads DRIVE CAREFULLY" ....... and caunting bi lahko rekli .....žalostno in res za pazit. V Leskovcu smo bili pozno popoldne .....v centru smo našli hotel z varovanim parkingom...... in se zvečer odpravili v bližnjo gostilno z lepim vrtom in lesenimi separeji, na uživanje v gurmasnkih užitkih in res smo jih imeli kej bi drugje lahko imeli res vrhunsko roštiljado kot v Sebiji namenoma si nismo preko dneva privoščili običajnega kosila tako, da smo bili "pripravljeni" na mljac Naslednji dan pa do doma dobrih 800km, po AC, vsi smo bili popoldan doma Vsi polni lepih vtisov in spominov, zame eno najbolj doživetih moto potovanj, morda zaradi dobre družbe, morda zaradi vsega kar smo si ogledal in doživeli. Tako Gruzija in Armenija sta vredni ogleda, morda turistično še ne tako oblegani, kar je dobro, saj pristnost in odprtost kontaktov z ljudmi pride bolj do izraza, še posebej po nekoliko bolj odročnih področjih. Turčija nas je vse pozitivno presenetila v vsem., nedvomno še za prevozit in ogledat. Seveda nas je preganjal omejen čas, marsikaj smo si ogledali, marsikaj smo morali spustiti, zaradi nepredvidenih dogodkov spreminjali palnirane trase, vendar tako pač je na tekih potovanjih........povsod naleteli na prijazne ljudi pripravljene pomagat, nobene slabe izkušnje..... in še HVALA moto družba Rezime: nekaj podatkov vozne statistike je na zaslonu..... stroški: dva na motorju+sin sam na motorju.....vsi trije skupaj 23 dni....3300€....vključno z spominki in raznimi nakupi, spali le enkrat v šotorih, ostalo v sobah z zajtrkom, večerja vedno v lokalu, čez dan parkarat sendviči, ostalo jedli v lokalih, trenutno tam za naše razmere, še vedno zelo poceni bencin (ni ravno nabit z okani samo ni bilo problemov), tudi spanje, jedača, ter ostale storitve zelo poceni. Vredno prevozit in pogledat. Upam, da sem podal zanimive in koristne info in bodo komu koristile To bo to, SREČNO

njoki z gamberi

VESNA Včeraj nekako ni bil moj dan, da bi karkoli pisala... ? Vesela in žalostna, vse na enkrat. Vesela, da zapuščava otok in greva novim dogodivščinam naproti, žalostna pa ker se je s tem dopust prevesil v drogo polovico. Razveselijo me kamele ?? (tisti selfi je res ratal) ?? top. Trajekt, vroče, gužva... moto, foto... aaaaa arabelo in čarobni prstan... ?? Počasi imam dosti vseh firbcov okoli motorja. Kjer koli se ustaviš, se nalimajo okoli kot muhe, sploh če kdo govori angleško. Še ob cesti, ko samo nekaj slikaš že bremzajo in hupajo.... No dost mi je ? samo malo miru prosim. Čepek v ušesu reši pol težav, hrup ostane tam nekje stran od mene. Tako se razveselim nižjih temperatur,saj telo začne normalno funkcionirati. kmalu se oblačim....še malo naprej veter in vedno bolj mrzlo. Trmasto vstrajam saj mi paše a temperatura se še spušča. Že ropotam in težim ... vindstoper je v torbi... fajn . Moja obleka nima zračnikov za zapret.. moja obleka je en sam zračnik. ??? Tankava, jaz si oblečem zgornji del dežkota in gasa dalje. Iiiii cool zdej sem pa bolš ? Še mal in bova na cilju mi sporoči Sergej... aaa res, pa saj sva se komaj dobro začela vozit. Oba se smejiva moji izjavi. Čist sem se pokvarla. ??? Ok fajn hotel bova našla še podnevi tudi to je nekaj novega. ?? Glede na visoko sezono, ko je večina kapacitet zasedena sva bila hitra. 5 ali 6 hotel je bil prost. ? Zvečer ena znamenitost, ostalo pa naslednji dan. Za ogled izkoristimo jutro, ko je še sveže. Spremlja naju Armani...maser iz hotela. Joj ker smeh. Ker smo še mal prezgodaj smuknemo na bazar. Sergej umira od dolgčasa, jaz pa uživam. Tale Armani je top shopping družba. Kar si izberem zbaranta, menda kar uspešno ? in bolj midva njega priganjava, da gremo z ogledi naprej. ??? Končno prispemo na najlepši vrt. Rožice, rožice.. diši joj uživam. V zraku vonj vrtnic, v spomin se mi prikradejo dišeče vrtnice iz otroštva. ?? Kar vriskala bi in plesala a kaj ko bi me linčali. Predvsem stare zaverovane vernice ?? Z Armanom debatirava o marsičem tudi o teh pravilih tako da vsaj vem malce več ...in mladini vse to ni ok. Skratka edina razlika med nami in njihovimi navadami, ki mi je pri njih všeč ... za ženske mislim ... je ta: Tukajšnje ženske s poroko začnejo veliko dajati nase. Telovadijo, se urejajo, frizirajo, skratka si privoščijo. Pred poroko ne. No pri nas je ravno obratno. Mladenke naspidirane do konca, z družino pa hitro zmanjka časa.. poznano ne... Privoščimo si še super kosilo. Sergej se končno umiri ? ja fant je bil lačen. In ko si lačen si čist drugačen. Pa itak ga znamenitosti in rožice ne interisirajo kaj dosti. ?. Mene pa vseeno mal zanima.? saj zato se vozim po tej dalni deželi. Mmmm teh best part pa sledi. Masaža. Iiiii skor sem zaspala tam na mizi. Priznam pa, da mi je bilo kar mal.. neprijetno na začetku..... Ok, ja kar tam za Spansko steno se slečeš. Super. A naj zdej kar gola tuki šetkam ??? Kot da mi model bere misli... slišim ...ostani v spodnjem perilu ... oooohhh to bo pa šlo. Skratka masaža je bila ...uredna... ?. Mi je pa tudi Sergej zaupal, da je bil na trenutke kar mal... zakrčen ??? bi lahko rekel, da se je mladenič mal preveč približal ... prepovedanim območjem. ? Ti lump ti... Za posladek pa lubenica. ? Zdej pa spančkat. Aja... danes sem spet tista ta nasmejana ?

PREDRAGI BAJKERJI !! Mraz in sneg vas ne strašita? Obolevate za abstinenčno non-motoristično krizo? Dolgčas vam je? Radi bi dobro staro motoristično odštekano fešto? Nič bat! Imam rešitev. 8., 9. in 10. februarja 2019 bomo PR' CENC', PAKA 57 nad VITANJEM, znova organizirali najboljši slovenski zimski moto tabor!! MAMUTOVANJE 2019 Dobite welcome drink, naročje drv in kup slame za pod rit. Vse ostale pripomočke prinesite s seboj! Avtomobile in štirikolesnike pustite doma, ker niso zaželeni!! Dobrodošli ste pa vsi bajkerji, ki ste za dober žur ob tabornem ognju! Pridite z motorji na tri dni mrzle moto zabave v snegu!! POVEJTE SE DRUGIM MOTORISTOM, KI SE NE BOJIJO ZIME!!! OGLAŠUJTE NAOKROG!!! Dr_Jakob in ostala organizacijska družba p.s. prijave in dodatni info na mamutovanje@gmail.com Predlagana oprema: * šotor in armafleks ter spalna vreča (imamo tudi eno zelo dobro in preizkušeno metodo za udobno spanje- od kolega surferja si sposodiš vrečo za surf, vanjo zatlačiš navadno povprečno spalno vrečo, ter noter zlezeš še sam) * lopata za sneg * pijača in jedača (vino, ČAJ, pivo, šnops in klobase, lahko privlečete tudi kakega odojka ali 5) Naj se enkrat poudarim, da organizatorji pripravimo samo prostor, drva in slamo! HRANO IN PIJACO PRINESITE S SEBOJ!!! * žoge, frizbiji in ostale pripomočke za krajšanje časa (tudi karte in Monopoli ha-ha ) * roštilj, lonce za golaž, termovke za čaj, ... skratka vse kar rabite za uspešno kuhinjo zunaj! * TOPLA OBLACILA IN ODEJE, ker BO mraz!! Tukaj bomo: http://www.geopedia.si/#T105_F450:14940707_x500000_y100000_s9_b4 Malo pogleda za nazaj: Ic Mamuttajm!!!

SVE U ŽIVOTU MOŽEŠ DA STVORIŠ, OSIM MUDA. SA NJIMA MORAŠ DA SE RODIŠ !

Ne vem, eni imajo toliko za povedati čez njega. Midva sva se spoprijateljila v Drvarju leta 2010. Do sedaj je zvest prijatelj in nimam besede čez njega ☺️. Zavedam se, da prijateljstvo ne bo večno, kaj čmo. ☺️

VESNA Hello. No pa bom še jaz malce podelila moje misli z vami. O sami poti do Esfahana je Sergej vse lepo opisal. Lahko dodam le da je v mojih očeh pridobil še dodatno spoštovanje. Moj poklon. Po teh cestah v dežju... mama mija. Še sama sem non stop čutila zdrsavanje zadnje gume. Dodaj še crazy promet, ko vsi kar rinejo naprej, v krožiščih je sploh noro. Menda pa naju jutri zopet čaka dež ?? Pa pravi moj dragi...Lubika.. daj bot mehka.. ja kako srce moje, če pa podzavestno otrpnem. ? dva kratka mi dej se bom takoj zmehčala... ?? Počasi kruzava dalje do Persopolisa... ma kaj naj rečem. Meni osebno ta tip ruševin bolj paše v Grčijo. Drugače pa zelo lepo in ohranjeno. Doživljam pa zelo veliko neodobravanja in čudnih pogledov s strani ...predvsem starejših žensk. Itak, v moto obleki z rdečo nolan rutko na buči ??? a je lahko kako drugače. Opazim eno deklico, ki začudeno strmi vame in nekaj sprašuje mamo...mama pa pogleduje k meni, nekaj razlaga nazaj... in ja čudno me gleda in se po hitrem postopku obrnejo in grejo stran od čudnih vanzemalcev. ??? No eni drugi deklici pa sem očitno tako zanimiva, da se želi slikati z mano.. teče h očetu le ta pristopi do mene, vpraša če se lahko hčerka slika z mano... ja seveda se nasmehnem, jo objamem in se slikava. Zanimivo vam povem. Kaj je še nespodobno tukaj. Če ženska kam kaže s prstom, če se v javnosti preveč smeji... (tukaj spet zganjam hudiča, ker se kar dosti smejim), bože nedaj, da liže sladoled. Iz posodice z žličko no problem samo ne lizat... jao meni kere budaleščine. Sem se pa med najino vožnjo naučila arabske številke iz tabel koliko km je do kakšnega mesta. Prvo mi je v oči stopila št 5, ki je tu narobe obrnjen srček ❤sledila je 0,1,2,3,9,4,6 no 7 in 8 pa sem razvozljala nazadnje. Če sem med zelo vetrovno vožnjo do Esfagana razmišljala, da bom obleki dodala termo podlogo sem se v mestu premislila. Spet je toplo. ? Kaj mi delajo preglavice ta temperaturna nihanja. Jao meni in mojim možganom. ?Dežjak bo reševal trenutne razmere. Samo mesto pa je čudovito in čisto. Polno cvetja, zelenic, parkov, kjer ljudje kar ležijo na dakah, imajo svoj piknik ali pa kar tako. Predvsem zvečer. Skratka lepo in tudi počutiva se tako. Jutri pa novim zmagam naproti!

Winterwagen ... Sommerwagen ... Temu drugemu sem letos naredil servis, kupil nov akumulator in sel enkrat do postojne cez Ride. 100km/leto.

Firbec in dvorni preskuševalec hkrati....

Pritožavam se nad Miškotom, ker nikoli ko kaj objavlja, ne vidim njegovih učk, in tako ne morem vedeti, kaj si v resnici takrat misli ...

Se eno leto prej je bil pa en neljubi dogodek ... edizione ribatto

Najljubsi je bil sicer tale ... dirkalnik ... pa ne da bi vozil hitro, ampak obcutek je bil tak. Ko se je enkrat peljalo kot sem si zamislil, podvozje urejeno, motor optimiziran, sem jo pa se prebarval v malo bolj zivo rdeco baza plus lak. Na koncu je prislo tole ven ... Edina stvar poleg KTM LC4 640 SM, za katero mi je zal da sem prodal. Lahko bi imel se vedno lepo parkirano za ob nedeljah.

50 kil lažji ravno niso če primerjaš npr. 4t z 4T, novejši dvotaktni pa tudi niso veliko lažji od takratnih. Moja Husqvarna TE 610 je tehtala ca 120 kil z kompletno zaščito motorja in ročk, torej 7 kil manj od sedanjeka KTM EXC 530 ali 14 kil manj od novega EXC 500 od 2017 naprej. Je pa res, da imaš sedaj električni zagon, jaz pa sem skakal po kurblu Pa motor je bil drugačnega značaja, dolgohodni enovaljnik in bistveno manj razgrajaški, menjalnik pa je imel za čuda dolgo prvo + drugo prestavo in je bilo po zahtevnih strminah preko korenin in kamenja kar težko zlesti, brez zaleta se je na nizkih vrtljajih rad zadušil. In ta razlika pomeni ogromno, pa boljše vzmetenje. Tistih par kil ni toliko važno. Sedanja 530 ka splazi čez vse praktično pri 2000 vrt/min, lahko voziš zelo počasi v strmino, če ne gre hitro, če pa potegneš gor pa vzmetenje pobere praktično vse, motor pa je super odziven. Pa če ti le crkne in se ujameš pritisneš na gumb in vruuuum. Zdaj pa si zamisli, da ti motor zatrokira in ga na strmini kurblaš, ko spustiš zadnjo zavoro greš itak rikverc po bregu in se zvrneš. Pa še tisti filing v nogi si moral imet, drugače ga nisi zagnal kar tako. Pa kurbl je bil na levi, jaz pa imam levo nogo dobesedno levo. Če si bil zverziran si na bregu z desno stal na bremzi in z levo pohodil kurbl, tako, da je bil z razlogom na levi. Je bilo kar zabavno na momente, bistveno večkrat sem kje obtičal in preklinjal, vozili pa smo se ravno tako. Po dveh letih sem že počel skoraj vse, kar počnem sedaj, le na drugačen način. Specifikacije, 117 kil brez dodatne opreme https://www.ultimatespecs.com/motorcycles-specs/honda/husqvarna-te-610-1993 Točno takšna je bila, fotka pa je z neta

Domače

Že od konca Mamutovanja 2018 se sprašujem. "A NAM JE TEGA TREBA?"

Hmmmm, ne bi bil rad v tvoji bližini

Se učim Upam, da se kaj otopli, da preizkusim novo olje na Jadranki.

zavajaš

Ne prodam. Kar naj stoji v garazi. Ni popoln, je pa eden redkih ki ni bil vozen po soli.

Ni problema. V Partizanski koči na Kopah je dovolj placa. Dokončne podatke o udeležbi bomo rabili 13. maja zaradi tiska majic. Denar bo založen za majice, tisk in nalepke. Če bo kdo odpovedal po 13. maju nam obvisijo majice in strošek. To je edino kar je kočljivo, zato se računa, da kdor je prijavljen 13. maja, da dejansko tudi pride. Drugi dan vsak po svoje in po svojih močeh Majice bodo fish net style, barva pa odvisna od glasovanja odbora, ampak črna skor najbolj paše, pa praktična za enduraše k ni videt umazanije tko hitro.

redno, pravzaprav skoraj onanira na vse te posnetke ajd še 2 komada, k se mi lih da pa upam da jo kmal obiščem, k tile posnetki so že stari

Čez vikend sem se malo igral. Ker imam skoraj pri sosednjih vratih dostop do domačega mleka, sem se odločil narediti svoj domači sir. Za prvič je lepo uspelo. Naredil sem en hlebec belega (feta) in en manjši hlebec z zelišči. Zelo kusno in enostavno, ter praktično neomejene možnosti z dodatki. Kmalu sledijo še kakšne dimljene verzije in kakšni šarf sički, glede na to, da sem iz letošnjega motoriranja po Makedoniji domov privlekel kilo domače tucane ljute paprike....(sem vedel, da bo prišla prav...?). In ker sem dobil še domačo moko, sem naredil še domač črn kruh...danes je ponedeljek in ga imam še vedno en majhen košček...se nič ne drobi in je lepo kompakten in ne suh, kot tista instant expres sranja iz štacune. Naredil sem tudi kajmak...tega pa nimam na sliki, ker ga je v luftu sfalilo...nekaj ga je šlo v Karađorođeve šnicle, nekaj pa kar na kruh, pa po požiralniku... Se vidi, da se veliko motam po Balkanu in mi v tem moto-mrtvilu fali dobre kuhinje...

kolk od vas je tita videlo v živo?

Normalno....naši,bi jih prodajali namesto,da rušijo...

Oni bi postavljali nasi pa podirali.

https://www.tacno.net/nasigradovi/titov-spomenik-visok-oko-tri-metra-bit-ce-otkriven-16-decembra-u-podgorici/?fbclid=IwAR2xlkrjCJIgC7-DlKVCYUAsDBuV6ZpXdtIJ2tFJKQwiAxcGrlypOZgrXWk

fajn je, če se pred odpiranjem nove teme prebrska malo forum. O dotičnem motorju je tema, hvala Mina, in največ informacij boš dobil od lastnikov. Obstajajo pa še druge teme bolj splošnega značaja, kot je iskanje motorja...itd

Glede na razgledanost... Mislijo,da alah med zvezdami in plezajo k njemu...

Mal zapravljanja čez zimo da čas prej mine:12v vtičnica,nosilec za Garmin,nal.na obročih......

Zaposlili se Mujo i Suljo kao piloti u Oružanim snagama Bosne i Hercegovine, pa krenuli na svoj prvi let. Kad su trebali da slete na aerodrom, videli su da je pista mnogo kraća nego što su učili na obuci.Spustili oni nekako avion, podigli zakrilca, aktivirali sve kočnice, zaškripale i zadimile gume, avion produžio preko ivičnjaka, probio ogradu i jedva se nekako zaustavio na livadi iza piste.- Jebo majku, kako su napravili ovu pistu! - opsovao Mujo na kraju skidajući kacigu. - Nema više od sto metara.- Baš - dodaje Suljo, brišući znoj. - Al glavno da im je široka kilometar.

Danes sem se od doma odpeljal ob 8.00. Na zunanjem termometru je bilo 0 oC.

Po ponesrečenem dealu s KTM-om včeraj prpelu novo BETO 300 2takter. Danes sem jo že umazal in že sneg je vidla. Slik z vožnje nimam, ker sem pozabil telefon.

Malu ukuli

Izživljam se čisto nežno

Ne vem zakaj se nekateri specifični modeli nenehno tako zavzeto vsajate v vse kar nima znaka bavarske vetrnice. Kaj je tako nerazumljivega v tem, da nismo vsi navdušeni nad vodoravnimi cilindri, ki mimogrede izgledajo kot štrleča ušesa tistega retardiranca z benđotom v filmu Deliverance? Kaj vas nenazdnje briga kaj drugi vozimo ko sami lebdite meter nad zemljo v svoji vzvišenosti? Dajte razumet, da vam nihče nič noče in, da vam želimo vse lepo v vaših užitkih in da nam je prav malo mar za njih in, da ne prosimo nobene razlage o tem, kako vi uživate. Takšni ste kot LGBT skupnost...nenehno se počutite ogrožene in nenehno pojasnjujete svojo drugačnost. Ok...razumeli smo...ste drugačni in nas, ki pač razmišljamo drugače, pustite pri miru. Zdaj boste imeli svojo novoletno zabavo in tam lahko v miru orgijate na svoje modele. Mi, ki ne razmišljamo kot vi imamo pač svoje veselje in to veselje ne vključuje vaša nenehna pridiganja za katera se čutite poklicani, o tem kaj ostali vozimo in kaj bi po vašem mnenju morali vozit. Ob nakupu naših motorjev smo dobili ključe in račun...brez zaveze k enoumju in neumju...

Razen Kawasaki

Večino terenov kjer se bo vozila t7 ali pa 850 se da prevozit tudi z R1

če spije normalno 3.2l to sploh ni slabo

Pismo Druga Tita Standard Dragi moji Jugoslaveni, mrzite me čujem. I to iz dna duše. Mrzite me i sve mi po spisku psujete. Kažete da sam bio diktator, da sam gušio slobode, da sam slao u zatvor nedužne, da sam naredio ubistva mnogobrojnih. Da dok sam bio na čelu FNRJ i SFRJ zadužio i vašu djecu, vaše unuke i praunuke. Da sam bio protiv slobode ispovjedanja vjere. Da sam napravio društvo privilegiranih a da je narod bio željan svega. E pa mrzite me, nadam se da ćee me mrziti iz dana u dan sve više. Zaboraviti ćete da sam postao predsjednik države koja je još bila u feudalnom dobu, da skoro nije bilo tvornica, da je procenat nepismenosti bio izuzetno visok, da su bolesti koje su odavno bile iskorijenjene u Evropi i dalje harale po cijelom Balkanu. Zaboraviti ćete ili već jeste koliko je kilometara pruga, puteva i cesta napravljeno dok sam bio „diktator“. Koliko je bolnica izgrađeno, škola i univerziteta. Koliko smo samo tvornica napravili, kakvu smo vojnu industriju izgradili. Koliko ste samo imali radničkih odmarališta, prvenstveno na moru ali i na kopnu. Vaša su djeca imala dobre škole, vaš je pasoš bio cijenjen. Jesam, priznajem, bio sam diktator. Nisam dozvolio da nam Rusi i Amerikanci seru po glavi. Tačno je, bio sam diktator, nisam htio da čujem da može biti neko gladan. Naređivao sam, i opet bih, da svaki radnik dobije stan od svoje firme. Naređivao sam i opet bih, da svaka radnička familija ima pravo na godišnji odmor na moru. Priznajem, mrzio sam zaostalost i koristio sam svoj diktatorski autroritet da svako djete mora ići u osnovnu školu a ko želi može i u srednju i na besplatan fakultet. Liječenje na VMA u Ljubljani, Zagrebu, Beogradu je bilo dostupno svima i svima je bilo besplatno. Mrzite me što sam hapsio i slao na Goli otok. Mrzićete me još i više kad vam kažem da bih to opet činio samo da obezbijedim miran san svakom djetetu u svojoj diktaturi. A u tome sam i uspio. Ko je radio svoj posao, nije išao na Goli otok. Ko je radio gluposti, rovario protiv tek osnovane države, kovao planove za uspostavljanje sovjetske republike, ili neke američke kvazi-demokracije, taj je imao besplatnu kartu za Goli otok. Mrzite me što sam naredio ubistva kvislinga i izdajica 1945-te. Ma šta sam trebao? Da ih amnestiram, a oni klali nedužan narod 4 godine. Kažete da sam naredio ubistva nekih sveštenika, hodža i popova? A nije vam palo na pamet da ih je ostalo u životu više od 99%, odnosno da sam naredio (i opet bih) da se smaknu samo oni koji su blagoslovljavali koljače. Zaboravili ste da nisam zabranio da se grade i crkve i džamije. Kme, kme Tito je bio diktator, on nije dozvolio razvoj demokracije! Pa majku vam vašu, sve sam vam dao! Nije se zvalo ova ili ona stranka ali ste imali SSO, SK, sindikate, radničke savjete, SUBNOR, imali ste sve mogućnosti da se ponašate demokratski i uvježbavate demokratske procese. Kao smeta vam što nije mogao napredovati ko nije bio član partije! Pa majku vam vašu, ko sad napreduje u tim vašim državama? Da nisu možda nezavisni intelektualci!? Ma znate šta, razočarali ste me i to duboko. Sve sam vam dao i šta vi onda uradite? Sve razjebete! Gdje su sad one škole i tvornice, gdje su univerziteti? Koliki je natalitet? Rastete li ili padate? Jeste li sretni ili nesretni? Ljeto je, hoćete li na more? Hoćete li svojim parama ili možda na kredit? Čije su vam banke? Čiju hranu jedete, je li uvozna ili domaća? Imate li za zimnicu? Sjećate li se mojih zimnica, svake godine, ha? Ko je kum vašeg djeteta? Je li komšija i prijatelj druge nacije ili više toga nema? Gdje su vam djeca, sa vama ili su pobjegla u inostranstvo, brisati guzice švabama? Može li se živjeti od penzije ili se svi molite bogu da umrete prije nego odete u penziju, samo da se ne patite i ne mučite svoju djecu? Budale jadne! Šta sam vam govorio – čuvajte bratstvo i jedinstvo. Mislite li da sam ja to samo onako pričao? Budale jadne! Sad vam švabe i francuzi uvaljuju priču o evropskoj uniji! A vi pušite sve što vam kažu! Pa imali ste uniju jaču od evropske sa vojskom, policijom, bankom, minimalnim uvozom, čist zrak i domaću hranu, džaba školstvo i zdravstvo. A sad ćete dobiti njihovu vojsku i policiju, njihove banke da vas pljačkaju, zaboravite na čisti zrak i vodu, ići ćete kod njih da ih služite a domaće ćete pojesti samo govno. A to ste i zaslužili.

Od vaše zajebancije malo nazaj k naslovu teme: Churchill,ki je bil znan kot zagrizen anti-komunist, pohvalno o NOB in Titu! "Maršal Tito ima v trenutku za seboj več kot četrt milijona vojakov in velike količine orožja, ki ga je njegova vojska odvzela sovražniku. Titovi ljudje so organizirani v znatnem številu divizij in korpusov, pri čemer niso opustili lastnosti gverilcev. Vse gibanje je dobilo obliko, pri tem pa ni, kakor sem rekel, izgubilo gverilskih lastnosti, brez katerih ne bi bilo uspešno. Te sile vežejo nič manj kot štirinajst izmed dvajsetih nemških divizij, kolikor jih je na balkanskem polotoku. Okrog teh hrabrih sil in sredi njih se je razvilo složno ljudsko gibanje. Komunisti imajo čast, da so to gibanje začeli, s tem, da je gibanje raslo in se krepilo, pa je nastopil tok preobrazbe in združevanja in nacionalna pojmovanja so zmagala. V maršalu Titu so partizani dobili izrednega vodjo, ki se je ovenčal s slavo v borbi za svobodo." Churchillov govor v angleškem parlamentu 22.2.1944 o položaju v Jugoslaviji.