Dvorana slavnih

Mal sevanja, da pridem k seb od šoka k ne dela fb. V bistvu smo šli z vso elektroniko in napredkom nazaj, saj ni hitrejšega prenosa podatkov, kot dve sosedi na oknih?

Zelo malo ljudi ima tako rad koze, kot jaz ❤️. Ko pa jim pustiš vratca odprta in pridejo same domov..........

Naša četica koraka....... Tudi na sprehod gremo vsi skupaj

Hica za popi....t ceste pa .... ni besed... vmes pa od daleč kak "kamen" pogledava in v hrastovem gozdu zaustaviva kjer je bolj znosno.

Včasih so res potrebni skrajni ukrepi. Kljub zgražanju, pametovanju nekaterih oseb! Primer imam doma! Prejšnji je bil Epagnuel Breton-Bretonski ptičar. Enkrat povedal, dvakrat pokazal in je vedel. Nikoli nobene škode, nikoli preko dvoriščnih vrat brez mene... Za šalo sva zmagovala (pes in ne jaz) na tekmah, poslušen, dojemljiv, ubogljiv... skratka pes, katerega si lahko vsak kinolog želi le v sanjah. Ta moja sedanja opica Ameriški mejni ovčar pa je popono nasprotje. Hudič v malem in velikem. Zgrizel vse, raztrga vse, nagaja... Edino, ko je treba delati -dela (če se njemu da-če se mu ne da gre po svoje) Ima pa tudi svoje svetle trenutke. Takrat je bolj pocartan od mačke. Skrajni ukrep, kateri tudi meni ni všeč sem moral narediti zaradi njegove varnosti. Fant je na nas tako navezan, da nismo mogli od hiše. Ne peš, ne z kolesom, ne z motorjeem ne z avtom. Fant je preplezal visoko ograjo in za nami. Betonska ograja visoka 1.6 m z notraje strani pa obložena z cipresami. Zavlekel se je skozi in preplezal ograjo. Ko nas ni dohitel, se je vrnil in taval okrog ograje a nazaj na dvorišče ni poizkušal splezati. Da se mi ne zakolje na ograji, zaplete, polomi trpi v bolečinah ali celo kaj hujšega, povozi avto ali odtava neznano kam sem mu za dva tedna priklopil el. kravjega pastirja. Sedaj se giblje tik ob nepriklopljeni, mrtvi žici in niti ne poizkuša preverit, če je kaj v njej. Niti ne gre proti ograji, če gremo od doma ampak skoči na pesjak ter nas opazuje. Tudi meni ni všeč a je preveč navezan na družbo.

................... .................

Moja primerjava med zlatim prinašalcem, labradorcem, samojedko in avstralci. Prvim trem sem enkrat povedala, zapomnili so si do konca življenja. Napr. hrano od muc se ne tika. In se ni taknilo, nikoli! Pa so bili briketi podnevi in ponoči v skledicah. Nezahtevni, nevsiljivi psi, kot da jih ni! A avstralca.........idemo, idemo! Spomin od zlate ribice! Samo, da se dogaja, drugo sploh ni pomembno! Pa če stokrat nekaj prepovem, pa kaj potem........... Zato pa sta fenomenalna za delat karkoli, samo da se nekaj počne! Pa tudi če v gozdu zlagat storže v košaro, pazit na koze, čuvat hišo, delat trikce, vaje poslušnosti, iskati predmete, potovati z mano skozi vrata, stokrat na dan..........

še mal pa bo

če prebereš zadnjih 20 strani te teme, bi prej rekel, da je danes dan norca

Danes je dan borca...praznik vstaje naroda. Vidim, da lepo po slovensko vstajate izza tipkovnice. Ne dajte se motit...jutri je spet navaden dan....karavana gre dalje...

a to je magisterij samo za to vrsto motorja, ki je v naslovu te teme

Mala malca dve leti nazaj: Zreče - Rogla - Peski - Osankarica - Areh - nazaj Sv. Trije kralji - Oplotnica - Zreče, pa klasični MTB 26 col, 1,5 cole širina gume. So bli cajti, sedaj po pol leta počitka zaradi hrbta (pol od tega v ležečem položaju) sem dober do trgovine, kaj več bo pa treba natrenirati. Lagano! E bike, ja zaenkrat sanje, saj SPIZ ne omogoči nakupa. Pri mojih letih in mojih teževah s hrbtom bi ga pa koj imel, polno vzmetenega, da bi manj nabijalo v križ. Danes sem gledal traso TOURa za leto 2019, gre spet čez prelaz Tourmalet. Tri leta nazaj sva ga z ženo zvozila, višina prelaza je samo 2115 m, izhodišče Luz-Saint-Sauveur v dolini ima nekaj manj kot 700 m. Prelaz je za cestne kolesarje vrh, midva pa sva zavila proti Pic du Midi, makadam, na koncu 3 km grobla pri 12% naklona (cesta se rabi samo za oskrbo astronomskega obsevarorija na vrhu). Zadnjih 100 m do vrha se mora peš, ni več možno s kolesom, na vrhu je kak meter čez 2800 m višine. Gor pride tudi gondola, v dolino se pozimi smuča. Makadamska cesta je uradno zaprta, tisti poletni dan se nas je preko fizične zapore in znakov prepovedi na začetku ceste na prelazu Tourmalet prešvercalo 6 kolesarjev z MTB. Bilo je sladko na vrhu, pa spust v dolino tudi. V dolini pa zmerno hladno Leffe pivo. Kaj je padlo na plodna tla po vseh urah na soncu.

Pol pa bo z Geigerjevom števcem preverjala vse ženske v vasi.

Večerja...

pa onda ni samo lijep, pametan kuža pametan....

NISEM DEBEL......SAMO LJUDJE ME LAŽJE OPAZIJO...

Danes celodnevno potepanje Metlika-Dvor-Ribnica-Cerknica-Tolmin-Mangartsko sedlo-Rabeljsko jezero,kopanje-Trbiž-Kranjska gora-Vršič-Nova Gorica-Divača-Ilirska Bistrica-Sviščaki-Babno polje-Osilnica-Metlika Skupaj 720 km

Da se vrnemo na GG, moj prvi obisk z motorjem.

ti se pa tudi oglasiš samo, ko btc vstane

da te malo popravim .. ne javni uslužbenci, ampak javni funkcionarji

Problem je vse, kar delajo spornega javni uslužbenci z davkoplačevalskim denarjem, dolžni so pojasnila...ljudstvo to od njih zahteva, če tega ni...nek privatnik je lahko tiho, ni dolžen pojasnjevati ljudstvu, na kakšen način je razbil svoj avto.

Zjutraj sem ga čakal na meji, a njega nikjer Tut Kmet ni več to kar je bil. Sem mislu, da bo po ogledu Černobila užgal direktno domov..

Svojega avta verjetno ne bi pelal po platišču. Tega pa očitno je. Sej časti Država. In tako naprej. Še en pogled na sporno kolo. Takole laično lahko ugotovim da je tole definitivno fino pojahalo neko oviro (verjetno robnik pločnika ali kaj podobnega) in se peljalo ne lih čisto kratko razdaljo do park placa. Zanimiv je tudi kot avta glede na črto za parkiranje poleg. Ostale špekulacije bom prepustil za to usposobljenim osebam.

Katero leto je to? Se moj prvi obisk GGja iz 2006

Kljub temu je za pogledat. Fotke ki jih vidiš v, stavbah so strogo prepovedane, jz sem spizdil not, daki sem poslikal? Ekskluziva na ms ali presežek?

Pomaranče, fižol, paradajz, zelena solata... ? Je to neka nova dieta, ali je samo moderno? Ker tole za normalnega dedca ni za nikamor. Imaš tudi ti naoljen semering, tako kot Kmet?

Ni ji blo lahko. Res je. Pišem? KJE? Forum ni pisanje. Forum je gostilna. Časopis/revija/knjiga...to pa so resne zadeve, in ne bi smele bit fake news greatest hits. S Suzukujem se je pobotal, z DKS ocitno ne. In spila igro dalje. Da ne bo pomote, z veliko rezervo jemljem VSE teste. Slovenske, hrvaške, angleške in Italjanske.

moj nima gpsa, ampak bi zihr spizdil. Pozna vse sosede, ki imajo priboljške, in ko ulovi nek vonj ali dobi plen...ode on u lajf pa bi po pasmi rekel, kok so sladki in mili, jok trma ko vou, k sreči so vsaj mali. ps. najhuje pa je ko se zadira na tasta in taščo, pa mu prav nič nočeta. Če bosta pri meni 1 uro, bo 1 uro krulil

Mali/nemc/doberman nebodo nikoli spizdili, ce se vsaj mal ukvarjas z njim. Custveno so na nivoju 3 letnika, ki se drzi maminega krila, laja pa samo ko je ona zraven.. Jaz jo imam(gps ovratnico), pa se je razpadla po 3 mesecih. Mater jim A1..

Taka, da se hitro odpne, ker je namenjena samo za iskanje. (ni elektrika, čeprav mogoče tako izgleda)

Te ni tri tedne al pa tri leta kliantiela ista. Plavi vse ve on vse zna ostali smo neumni......

Škodo je povzročil. Kaj, kako in kje pa ni pojasnil, zato ti na to ne morem odgovoriti. Ne vem, katere poškodbe je prijavil zavarovalnici, a ti slučajno razpolagaš z zahtevkom? al na pamet klobasaš. Ne vem točno, kaj je bilo, ni pojasnil. Imamo fotografije poškodovanega službenega vozila, uporabnik pa ni pojasnil, kako je prišlo do poškodb (in to ti bom copy-paste v nedogled, če boš še neumno spraševal). Tega ni pojasnil in je letel.

in potem se znanstveniki sprašujejo, zakaj se vesoljci izogibajo zemlji. Tud jest ne grem mravljam razlagat, da se ne splača, in ni potrebe po cele dneve delat.

ja, samo tisto je bil pa službeni, do svojega si lahko nemaren

a ti kaj pojasnim, al se zavijem v molk?

0,5/10 že na naslovnci ma model spredaj držo ko da ga srt tiši Glede Zja: pač kante vozte po mnenju strokovnjakov, jebat ga

.... pučak da mlaj spusti.....

na fotkah se vidi, poškodoval je službeno vozilo

Danes pa samo 100km, sva si vzela čas za ogled Neptunove jame in kopanje... Ena od variant do vhoda v jamo je turistična ladja.... druga pa 654 stopnic... Žal toliko polomljenih, sicer lepih kapnikov, še nisem videl v nobeni kraški jami.

Imate premehko nastavljeno vzmetenje? #dilca #haha #servis #vzmetenja #MarincSpeedShop

28h Nukus(UZ)-Kazahstan- Samara(RUS) 1800km

Danes od 9 do 21 celih 400, ampak prijetno druženje , jahanje po Rovtah, luknjah, šodru, zastonj pijača in hrana. Vsaka čast Selešu za dogodek. Edino, se mi počasi zdi da me hočejo na Advencerja prešaltat, ma ne bo šlo Gt je majka.

Bilo je… Po lanski Korziki sva se letos odpravila na sosednjo Sardinijo. Ker naju je čakala dolgočasna vožnja po avtocesti do Bologne, časa pa dovolj, sva se že iz Ljubljane do meje peljala po regionalnih cestah. Po Padski nižini je bilo kar precej vroče in samo upala sva, da bo napoved za Sardinijo držala. Pri Maranellu sva se po še eni izmed mnogih cest preko Apeninov, zagnala v hrib. Tudi ta ni razočarala, kljub malo bolj prometnemu začetnem delu. V Livornu sva se vkrcala na nočni trajekt. Karte sva kupila 5 dni pred odhodom. 2 osebi, 2 motorja in kabina za invalide s pogledom na morje: 114€. Po vročem dnevu se je tuš res prilegel. Povečerjava, spijem pivo in v posteljo… V Olbii smo pristali ob prvih sončnih žarkih. Ko se izkrcamo za začetek zgrešim, nato pa zapopadem sistem in gremo v hrib… Že od začetka sva imela občutek, da so ceste tam samo zaradi naju. Čudoviti odseki kvalitetnih cest, kjer tudi pol ure ne srečaš nikogar… Preko Passo Ghenna Silana se naravnava proti najini prvi bazi v Cei, par km južno od Arbataxa. Tam sva parkirala poleg tegale Speed Tripla in se spraševala, kako da tole kolo ne razpade. (saj verjetno bo kmalu, ker je ena »šprikla« že manjkala…) Po prhi in preverjanju temperature morja se je bazen izkazal za privlačnejšo opcijo kljub temu, da sta bila tam tudi dva malo čudna tipa. No, vsaj rdeči kravati z bleščicami sta si snela, predno sta skočila v vodo… Od tu sva v naslednjih dneh delala kroge po narodnih parkih v osrednjem delu otoka. Cest, takšnih in drugačnih, kolikor ti srce poželi. Lahko se odločiš za bolj razvpite ali pa tiste malo bolj odmaknjene. Lahko izbiraš med prvinskimi motorističnimi užitki ali pa greš po manj obljudenih, bolje rečeno neobljudenih, cestah in uživaš v čudovitih razgledih. Sardinija ponuja vse. Vsem (asfaltiranim) cestam pa je skupno eno: Asfalt z odličnim oprijemom. Neglede na barvo in neglede na to, ali je površina originalna ali pa je zaplata… Vasi oziroma mesteca v notranjosti so si zelo podobna. Stisnjena v hrib, z neverjetno strmimi in ozkimi ulicami ter hišami s fasadami v pastelnih barvah. Na slikah sta Desulo in Osilo. Duh kolesarske dirke po Italiji je bil prisoten povsod, kjer je potekala dirka. In kdo pravi, da je GSA velik motor? Na tejle sliki je še najmanjša reč. In bolj ko jo gledam, bolj se mi zdi, da bi mi bil tale bicikl bolj prav… Kljub temu, da je na Sardiniji približno vsak deseti avto stara Fiat Panda pa je moč videti vse sorte. Tega sta Nemca tako dolgo zaganjala, da sva spraševala, kako sta prišla do sem… Hraste, iz katerih pridobivajo pluto je moč videti povsod. Dežja je bilo letos izjemno malo. O tem pričajo tudi na biološki minimum spraznjena akumulacijska jezera. Moja draga je ugotovila, da ima na Sardiniji kar svojo vas… Oleandri in kaktusi so povsod. Ob cestah, v rečnih strugah, strešnih žlebovih… Na cestah je veliko ovčjih čred, ki za seboj puščajo ogromno »znakov življenja«. In to tudi na najbolj glavnih povezavah in ne le na tejle lokalni potki. So se pa pastirji modernizirali, saj jih vodijo kar z avtom, dve čredi pa sta peljala celo samo dva psa. No, tudi moji gre kar dobro od koles… Kljub drugačni propagandi pa sva se odločila, da bova otok tudi obkrožila, saj sva želela imeti celotno sliko. Tako sva bila tudi na jugu nagrajena z nekaterimi čudovitimi odseki cest, okolico večjih mest pa pač preživiš. Tudi Cagliari nama je bil všeč. Seveda se je treba zapeljati do starega mestnega jedra, parkirati in se sprehoditi po, za promet zaprtih, ulicah in uličicah. Po kopanju v morju, parih hecnih izkušnjah z natakarji in prespani noči v okolici Portoscusa, sva se odpravila proti naslednji bazi v Bosi. Ta naju je s svojimi ulicami in uličicami ter prehodi res očarala. Sprva sva tukaj nameravala prenočiti 2x a je bil hotel v Bosi Marini tako dober, da sva dvakrat podaljšala. Bazen, morje kakšnih 200m proč, vse skupaj pa za 43€ na noč. Za oba in z zajtrkom, se razume. Tu sva si en dan vzela popolnoma na off. Ja, kljub motorističnemu dopustu, se je tudi to prav prileglo. 2 dni sva od tu delala ture v severozahodnem delu otoka, popoldne pa sproščanje in obvezna steklenica Ichnuse! Nato pa zopet preko čudovitih cest v osrednjem delu Sardinije v Olbio na trajekt. Imela sva čas pa sva skočila še do Coste Smeralde. Izguba časa in denarja…Po kavi z znancem, sva se vkrcala na nočni trajekt proti Livornu, za katerega sva karte kupila le 2 dni prej. Zopet s kabino za invalide, tokrat za še vedno ugodnih 130€. Ker sva imela še dan ali dva na voljo se odločiva, da se bova vračala preko Dolomitov. Zato sva avtocesto uporabila le od Modene do Verone, nato pa ob Gardskem jezeru preko Trenta do Predazza, kjer sva prespala v enem od redkih odprtih hotelov. 70€ za noč, ampak je sta bila na voljo tudi savna in jakuzzi… Naslednji dan pa preko prelazov Valles, Duran, Cibiana in Mauria do Tolmezza in preko Selle Nevee do Rateč in nato proti domu. Pod črto: 12 dni, vse skupaj za las manj kot 4000km in nešteto čudovitih vtisov. Skupni stroški? Pojma nimam. Vreme vseskozi lepo, en dan je sem pa tja malo porosilo. Brez potrebe po dežnem kombinezonu. Temperature zelo zmerne. Po nižinah je prišlo do 30°C, v notranjosti, kjer so ceste višje v hribih pa večinoma med 20 in 25°C. Lani ob tem času, ko sva dopustovala na Korziki, je bilo na Sardiniji peklensko vroče. Ko sva se lani vračala iz Korzike in se spraševala, kako je bilo, sva si bila složna: Čudovito, ampak bi šla še kam drugam. Letos je bil prvi del odgovora enak, drugi del pa se glasi: Če se bo le dalo, bova šla spet… PS: Slona pa zanalašč nisva slikala!